V prejšnjem mandatu so se poslanci SMC, DeSUS in SD osramotili, ko so za ministrico za izobraževanje izvolili Klavdijo Markež (SMC), za katero se je pokazalo, da je večji del svoje magistrske naloge prepisala iz diplomskega dela Jerneja Ladinika. Po izvolitvi je morala Markeževa zaradi tega plagiata odstopiti. Odrekla se je tudi poslanskemu mandatu za SMC. Zdaj smo priča ponovitvi pri podobno politično vplivni osebnosti: pri direktorju in umetniškem vodji Šentjakobskega gledališča Ljubljana Borisu Kobalu, ki je ponaredek za nekaj časa tudi uspešno prodal.
Slovensko ljudsko gledališče Celje je odpovedalo vse predstave komedije Profesionalci espe, za katero so v gledališču ugotovili, da je plagiat dela italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Za “avtorsko delo” Borisa Kobala je SLG Celje plačalo 13.000 evrov.
13.000 evrov iz Celja je bil v lanskem letu eden največjih prihodkov društva, ki ga vodi Kobal, ki je od maja 2017 tudi direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Celjsko gledališče je bilo od ustanovitve z nekaj manj kot sto tisoč evri drugi največji javni financer Kobalovega društva. Več kot sto tisoč evrov je Kobalovemu KUD Pod Topoli prispevala še javna RTV Slovenija, kjer je Kobal vodil satirično oddajo TV Poper, leta 2006 pa tekmovanje Ema. Prihodke iz javnih virov aplikacija Erar – zadnji velik stolpec v letu 2018 prikazuje sporno nakazilo, ki je enako višini avtorskega honorarja za ukradeno delo – kaže tako:
Vir: spletnicasopis.eu
KUD Pod Topoli Boris Kobal vodi od novembra 2004, v tem času je to društvo iz javnih sredstev dobilo 479.043 evrov. Na leto torej okoli 32.000 evrov. Kobal je bil v preteklosti deset let tudi direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega: do leta 2007. Največ prihodkov je bilo od leta 2004 za Kobalov KUD Pod Topoli ob že omenjeni javni RTV s 109.716 evri in Slovenskem ljudskem gledališču Celje z 82.589 evri še iz Mestnega gledališča ljubljanskega z 68.288 evri in Gledališča Koper z 62.047 evri. Zneski iz drugih javnih virov so bili nižji.
Vsi so bili takšni:
Vir: spletnicasopis.eu
Plagiati so največ prahu zadnja leta dvigovali na področju izobrazbe politikov. Težave z očitki na tem področju je imela celo nekdanja premierka Alenka Bratušek (SAB). A so jo odrešili na FDV z odločitvijo, da njeno magistrsko delo (preberete ga lahko na povezavi tukaj) ni plagiat, čeprav se pri citiranju ni ravno izkazala. Magistrsko delo, ki je deloma povzemalo tudi vladna gradiva, ki jih je soustvarjala tudi Bratuškova, ni bilo nek vrhunec znanost. Presojo, ali takrat premierki odvzeti naziv, je opravljal Milan Brglez (takrat še ni bil politik) s posebno skupino, v kateri so bili Slavko Splichal, Mirjana Ule in Franc Mali. Še bolj neverjeten dogodek je bil odstop ministrice za izobraževanje Klavdije Markež (SMC), ki je v prejšnji vladi Mira Cerarja nasledila Stanislavo Setnikar Cankar (SMC). Po izvolitvi, za katero je glasovalo 46 poslancev, proti jih je bilo 16, se kot ministrica v vladi ni niti prav pojavila, mediji so namreč razkrili, da izobrazba ministrice za izobraževanje temelji na plagiatu: večji del svoje magistrske naloge je prepisala. Njeno predhodnico Setnikar Cankarjevo so odnesli nezakoniti dodatki k plačam profesorjev, ki pa niso bili za ponarejanje. Bili so za običajno delo. Ti finančno precej astronomski dodatki so pozneje najverjetneje sprožili tudi odstop finančnega ministra Dušana Mramorja.
Peter Jančič / Spletnicasopis.eu
