Poslanke in poslanci so z veliko večino za predsednika DZ izvolili prvaka NSi Mateja Tonina. Njegovo kandidaturo so podprle LMŠ, SD, SMC, NSi, DeSUS in SAB, v čemer nekateri že vidijo začetek nove koalicije. A ravno v NSi pravijo, da se bodo o sodelovanju še naprej pogovarjali z obema stranema.
Tonin, ki ga je v današnjem glasovanju podprlo 80 poslank in poslancev, je v prvem nagovoru poudaril, da je njegova izvolitev “prvi korak k stabilizaciji slovenskega političnega prostora”. Ko gre zares, se je slovenska politika po njegovih besedah sposobna poenotiti in najti celo rešitve, ki presegajo blokovsko delitev.
Toninova izvolitev po njegovih besedah ne bo ovira prihodnje vlade. Kot je dejal, se je, ko bo ta oblikovana, z mesta predsednika DZ pripravljen umakniti.
Potencialni koalicijski partnerji z leve sredine so se o imenu kandidata usklajevali še pred začetkom seje. Rezultat teh dogovorov pa je bil predlog za kandidaturo Tonina, pod katero so se podpisali poslanke in poslanci LMŠ, SD, DeSUS, SAB, SMC in NSi, podporo pa so mu napovedali tudi v SDS in SNS.
Marjan Šarec, ki se je na nedavnih parlamentarnih volitvah s svojo LMŠ uvrstil na drugo mesto za SDS in po volitvah vodi pogovore za oblikovanje sredinske koalicije za prihodnost, je dejal, da “so to že obrisi koalicije, kakršno si želimo”.
Predsednik SMC Miro Cerar je ob soglasju strank glede predloga za imenovanje Tonina poudaril, da je zanje bistveno, da naredijo “prve, odločilne korake v smeri oblikovanja stabilne sredinske koalicije”. Prav tako je skupna odločitev za podporo Toninu po besedah Cerarja sicer “izraz velikega zaupanja”. Ko bo koalicija nastala, pa se bo treba dokončno dogovoriti o tem, “kako bomo določene vsebine zastopali na določenih položajih”, je povedal Cerar.
Poslanec Stranke Alenke Bratušek Marko Bandelli je prav tako ocenil, da bo odločitev o podpori Tonina spremljala nadaljnja koalicijska pogajanja. Bandelli se zavzema za sredinsko vlado, ki jo vidi kot edino možnost, v njej pa naj bi “modrost prevladovala pred individualizmom”.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da po tokratnih volitvah v Sloveniji ne moremo imeti čisto leve ali čisto desne koalicije, ampak so potrebni kompromisi. Toninovo izvolitev pa je tudi po njegovih besedah mogoče smatrati kot začetek neke nove koalicije. V obrazložitvi podpore SD Toninu na plenarni seji pa je dejal še, da je odločitev o izvolitvi predsednika DZ prvi preizkus zrelosti in odgovornosti, saj brez nje vsebinski pogovori zelo težko stečejo. Verjame, da so s poenotenjem o kandidatu pokazali odgovornost, predvsem pa odločenost, da v prihajajočih dneh v ospredje postavijo vprašanja, ki bremenijo ljudi.
Franc Jurša (DeSUS) pa je spomnil, da nas dosedanje izkušnje učijo, da večina, ki izvoli predsednika DZ, sestavi tudi vlado. V DeSUS si sicer bolj želijo levosredinske vlade, ker pa so po Jurševih besedah državotvorna in odgovorna stranka, lahko pristanejo tudi na sredinsko.
Vendar pa Tonin svoje izvolitve v izjavi za medije po seji DZ ni neposredno povezoval z vstopom NSi v morebitno levosredinsko koalicijo. Poudaril je, da se bo NSi še naprej pogovarjala z obema stranema, in dodal, da so vsebinske pogovore doslej imeli le s predsednikom SDS Janezom Janšo, s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem pa še ne.
Prvak SDS Janša je sicer še pred glasovanjem o Toninu dejal, da ne vidijo razloga, da ga ne bi podprli. Pred Slovenijo so po njegovih besedah namreč resni problemi, ki so dostikrat neopaženi, se pa kopičijo. “Konstituiranje državnega zbora je predpogoj za to, da se ti problemi začnejo reševati,” je povedal.
Na Twitterju pa se je odzval tudi na zapis nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da se ponavlja politični vzorec, ki smo ga videli ob neuspešnem sestavljanju vlade Zorana Jankovića leta 2011. “Ne še. Le mi zaenkrat rešujemo zagato t. i. levice, ki se je sposobna dogovoriti le o nekomu, ki ni njihov,” je navedel Janša.
Podporo Toninu je izrazil tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Na drugi strani, v Levici, pa so bili nad razpletom razočarani. Kot je dejal poslanec Matej T. Vatovec, Tonina ne vidijo kot ustreznega predsednika DZ, tudi zaradi politik, ki jih zagovarja. Prav tako je Vatovec poudaril, da izvolitev predsednika DZ “ni neka začasna stvar, nekaj, kar se naredi kar tako, ampak je močan indikator tega, kakšna bo prihodnja koalicija”.
Levica naj bi sicer na mestu predsednika DZ še naprej želela videti dosedanjega predsednika Milana Brgleza. Njegovo ime se je med možnimi kandidati pojavljalo še dan pred ustanovno sejo DZ, prav tako ime Cerarja in nekatera imena iz LMŠ. A se na koncu stranke leve sredine o skupnem kandidatu niso uspele uskladiti in so se odločile za podporo Toninu.
Politični analitik Alem Maksuti je podporo Tonina za STA označil za logično izbiro, saj je kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS na čelu kot s t. i. sredino. “V osnovi gre za popolnoma eklatantno neoliberalno politiko, ki jo praktično podpirajo vse mainstream stranke v Sloveniji,” je dejal.
Že v uvodu v današnjo ustanovno sejo DZ je zbrane poslanke in poslance nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in se priporočil za “najboljše sodelovanje”.
Kot je dejal, so poslanci njemu in njim poverili njihova upanja in zaupanja. “Naloženo nam je, da skupaj varujemo in razvijamo našo državo in domovino,” je dejal in dodal, da je “naše medsebojno sodelovanje elementarnega pomena za okrepitev zaupanja v demokracijo, državo in politiko.”
“Izvoljeni smo od ljudi, ki imajo različne poglede. Mi imamo med seboj različne poglede. Nihče nas nima pravice prisiliti, da se odrečemo svojemu mnenju. Vendar pa imamo neko državniško poklicanost, da te razlike spoštujemo in usklajujemo,” je še dodal Pahor, ki je ponovil tudi svojo namero, da mandat za sestavo vlade najprej podeli predsedniku zmagovalke na volitvah, torej Janši.
