Piše: Maruša Opeka
Že večkrat smo pisali, da se je treba nepravilnosti v zvezi s prijavo prebivališč lotiti sistemsko. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prijavi prebivališča, katerih cilj je preprečevanje fiktivnih prijav, je bil obravnavan na 63. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 1. marca 2021.
In državni zbor je sprejel prepotrebne spremembe, ki naj bi pomenile tudi konec fiktivnih prijav prebivališč in s tem izkoriščanja socialnih transferjev. Po mnenju ministrstva za notranje zadeve zakon prinaša rešitve, ki bodo preprečevale fiktivne prijave. Znova se namreč uvaja tako imenovana krajevna pristojnost, kar pomeni, da bo posameznik lahko prijavil stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja. “Upravne enote razmere na svojem območju poznajo, laže bodo sledile prijavam na svojem območju, hkrati pa se ne bo moglo več zgoditi, da bi posameznik, ki s prijavo na eni upravni enoti ne bi uspel, to lahko izvedel drugje,” menijo na ministrstvu.
Povezava z GURS
Uradna oseba bo morala preveriti tudi podatke o dejanski rabi dela stavbe, ki je namenjen nastanitvi, pa tudi število prijavljenih oseb na naslovu, na katerem nekdo želi prijaviti stalno prebivališče. Površinski standardi za prijavo prebivališča bodo po novem predpisani kar s pravilnikom.
Podatki bodo iz evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) na razpolago neposredno v registru stalnega prebivalstva. “Stranka se bo v skrajšanem postopku pozvala, da v roku osmih dni predloži ustrezno dokazilo, da ureja morebitne nepravilnosti v evidencah GURS (npr. nepravilno določena raba ali kvadratura),” pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da bo brez dokazil takoj izdana zavrnilna odločba. V primeru, ko pa bo stranka dokazilo o urejanju predložila, bo upravna enota, dokler se podatki v evidencah GURS ne uredijo, izvedla samo začasno prijavo. Na tak način naj bi novela zakona pripomogla tudi k urejanju evidenc GURS.
“V primeru, da osnovni pogoji za prijavo, ki izhajajo iz rabe oziroma namembnosti, velikosti ali števila že prijavljenih oseb,” zapišejo na ministrstvu, “kakor tudi če se posameznik želi prijaviti na naslov, kjer še ni določena hišna številka, ali če ob prijavi ne predloži dokazila, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ne bodo izpolnjeni, bo namesto ugotovitvenega upravnega postopka izveden skrajšan upravni postopek.” Pristojni urad bo izdal poziv za dopolnitev vloge in zavrnil prijavo, če dokazil stranka ne bo priložila v roku. “Tako bo lahko odločanje hitro in učinkovito,” so prepričani. Se bo pa tudi ob neizpolnjevanju pogojev izjemoma dopustila prijava otroka. Vendar samo ob pogoju, da je na naslovu že prijavljen vsaj eden od staršev. Za druge ožje družinske člane pa se bo pred prijavo na takšen naslov izvedel klasičen ugotovitveni postopek.
Resničnost podatkov
Na notranjem ministrstvu opozarjajo, da bo tako, kot to že velja za posameznike, zakon tudi stanodajalce zavezal, da ob prijavi navedejo resnične podatke. Za kršitelje je sicer predvidena kazen v višini od 1.500 do 4.000 evrov, za odgovorno osebo stanodajalca pa še kazen od 500 do 1.500 evrov. “Tujec, ki ima urejen status in dovoljenje za prebivanje, pa v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča, ker tukaj ni nastanjen daljše obdobje, bo moral v primeru nastanitve v Sloveniji na zasebnem naslovu (več kot 3 dni in manj kot 90 dni) izvesti prijavo na policiji,” še pojasnijo. Nekaj sprememb, kot so obvezna uvedba rabe slovenskega jezika za tujce in preveritev njihovih sredstev za preživljanje, pa naj bi državni zbor že konec meseca marca obravnaval še v okviru novele zakona o tujcih.
V letu 2020 so upravne enote po podatkih ministrstva za notranje zadeve uvedle 4.554 postopkov ugotavljanja stalnega prebivališča in 5.758 postopkov ugotavljanja začasnega prebivališča – preverjanje že izvedenih prijav. V letu 2020 je bilo rešenih 2.050 postopkov ugotavljanja stalnega prebivališča: 293 posameznikom je stalno prebivališče prenehalo, 127 posameznikom so prijavili novo stalno prebivališče, 123 posameznikov je bilo odjavljenih z območja Republike Slovenije, 228 posameznikom je bilo določeno zakonsko prebivališče, en postopek je bil prekinjen, 1.278 postopkov pa je bilo ustavljenih. Upravne enote so v lanskem letu rešile tudi 554 postopkov ugotavljanja začasnega prebivališča.
Ugotovile so, da je 124 posameznikom začasno prebivališče prenehalo, enemu posamezniku so prijavili novo začasno prebivališče, ustavljenih je bilo 429 postopkov. Upravne enote so v lanskem letu pri 313 upravnih postopkih preverjale tudi resničnost prijave stalnega prebivališča in pri 1.195 postopkih resničnost prijave začasnega prebivališča. “Rešenih je bilo 198 postopkov preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča, pri čemer je bilo 40 zavrnitev prijav stalnega prebivališča, 158 ustavitev postopka,” naštevajo na ministrstvu. Pri preverjanju prijave začasnega prebivališča je bilo rešenih 589 postopkov. V 218 primerih so zavrnili prijavo, v 371 primerih pa ustavili postopek. Pristojni pojasnjujejo, da lahko tudi posamezna občina, ki ugotovi, da na konkretnem naslovu na njenem področju prijavljen posameznik, ki tam dejansko ne prebiva, upravni enoti predlaga uvedbo postopka ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča skladno z zakonom o prijavi prebivališča. “Posredno je zato lahko nadgradnja aplikacije e-Občine tudi dodatno orodje za preprečevanje fiktivnih prijav,” so prepričani. Aplikacijo e-Občine ta čas uporablja 208 občin. Osnovni namen aplikacije je, da je z uporabo informacijskega sistema lokalnim skupnostim zagotovljen nemoten in stalen dostop do podatkov iz Centralnega registra prebivalstva.
