Piše: Maks Ipavec, Begunje pri Cerknici
Predsednik SDS Janez Janša kot pristni in neustrašni svobodomislec nam Slovencem želi v letu 2026, da zmaga ustavna večina razuma (zdrave kmečke pameti!). Pričakuje, da bo Slovenija zadihala z obema pljučnima kriloma, da bo odklonila enopartijski način razmišljanja. Samo tako bo lahko prišlo po miroljubni poti do narodove sprave in bo ukinjeno razredno sovraštvo, ki je nesmrtna duša komunizma. Nekdanji predsednik Čehoslovaške Waclav Havel je zelo jasno v svojih nastopih ugotavljal, da je gonilna sila komunizma laž in razredno sovraštvo, ki ne prenese drugače mislečih in svobodoljubnih ljudi.
Janše, ki je s svojimi pogumnimi dejanji ogromno prispeval, da smo se osvobodili zastrašujočega komunizma in zaživeli v samostojni državi Sloveniji, želi vsem ljudem dobre volje pod Triglavom varno in sproščeno Slovenijo, brez ustvarjanja notranjega sovražnika in brez zatiranja svobode govora.
Čisto drugače pridigajo preko medijev levičarsko usmerjeni nestrpneži, ki se borijo zgolj za oblast, čast in denar.
Naj omenim le dva s fanatizmom in sovraštvom prepojena Slovenca. Antropologinja in kolumnistka časopisa Večer (Izjava dneva 29.12.2025) Svetlana Slapšak je v slepem sovraštvu napadla Janeza Janšo z besedami: »Glavni cilj volitev je, da Janša ne prevzame oblasti. Obuja spomine na leta epidemije, spomine na leta epidemije covida. Namesto, da bi mu priznala pogum, da je prijel za vajeti državne oblasti v času kuge, ker se je tedanji predsednik Šarec umaknil od težke odgovornosti, mu očita pohlep, zlobo, amoralnost, cinizem, neumnost in prostaštvo. Zelo krivično, brez očitnih dokazov ga prišteva k totalitarcem, karieristom in neumnežem. V primeru, da bi bil Janez Janša totalitarec, nikakor ne bi povabil v vlado za ministre tudi člane levih strank; g. Počivalška, g. Kacina. Z velikim spoštovanjem je sodeloval tudi z g. Lahovnikom. Naj nam omenjena antropologinja odgovori na vprašaje: Ali ni sedanji predsednik vlade Robert Golob veliko bolj totalitaren, ker za ožje sodelavce v ministrstvih ni povabil niti enega člana iz desnih strank. Golobova vlada dejansko pluje na ladji z enopartijskim režimom, ki ga poganja laž in razredno sovraštvo.
Pred kratkim sem prebral knjigo Papež Leon XIV. – pastir z blagoslavljajočim nasmehom. Robert Francis Prevost, sedanji papež Leon XIV. se je odločil postati avguštinski menih in katoliški duhovnik, da bi živel in posredoval temeljno vodilo svojega ustanovitelja svetega Avguština: »Ljubi – in delaj, kar hočeš«; če molčiš, molči iz ljubezni; če spregovoriš, spregovori iz ljubezni; če opominjaš, opominjaj iz ljubezni; če odpuščaš, odpusti iz ljubezni. Če je ljubezen zakoreninjena v tebi, boš vedno obrodil sadove ljubezni« (Prim. Avguštin Hiponski, Homilija 7 o Prvem Janezovem pismu).
Izjemni duhovni genij Avguštin je namreč bistroumno prodrl v globine pisanja apostola Janeza, ki je zapisal nesmrtne besede: »Ne čudite se, bratje, ako vas svet sovraži, mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec, in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja« (1Jan 3, 13-15.
Iz besed apostola Janeza in duhovnega velikana Avguština lahko hitro spoznamo, da bodo samo tisti politični voditelji, ki imajo globoko v srcu zakoreninjeno ljubezen, obrodili prave sadove ljubezni za naš narod in za našo državo, po kateri so tako hrepeneli že mnogi slovenski rodovi pred nami.
Večerova kolumnistka poudarja, da bo potrebno veliko napora, da bi Janšo po veljavnih pravilih države premagali. S strupenim jezikanjem Slapšakova fanatično sklepa: »Če se bomo opredeljevali proti Janši, bomo reševali življenja, telo, dušo, druge, naravo, morda tudi svet. Če ne bomo uspeli, se bodo lažnivi preroki veselili Janševe oblasti…«
Državljani Slovenije, ki bodo upoštevali resnico, pravico in pristno ljubezen, ne bodo šli na volitve s sovraštvom do Janeza Janše ampak z željo, da bi bodočo državo Slovenijo vodili modri, dobri, delavni, pošteni, nesebični in zares domoljubni politiki.
Veliko gnojnice na Janeza Janšo je skušal zliti tudi ljubljanski mestni svetnik Janez Stariha, ki je docela iztirjeno vzklikal: »Izklop janšizmu! Svobodo medijem! Nervozni svetnik pritlehno kriči o svobodi, istočasno pa grozi drugače mislečim. Pravna svoboda vedno dopušča popolno svobodo drugače mislečemu.
Povsem zafrustriran z mnogimi duševnimi vozli Stariha očita Janši kriminalnost, psihopatske in sociopatske izpade ter ga proglasi za manipulatorja javnega mnenja in nasilneža nad svojo ženo. Zaključi z zares zlobno žaljivko in izjavlja, da je predsednik SDS šiptarsko govno, kar je velika žaljivka tako za Janeza Janšo kot tudi za vse šiptarje.
Ivan Cankar je Starihu sorodne liberalce kritiziral že pred več kot sto leti. Cankar, ki je do konca življenja ostal kristjan in je imel brata Karla, ki je bil duhovnik, se je v svojih pismih posmehoval tedanjim liberalcem, ki so mislili, da je že dovolj, če kot svobodomislec zlivaš posodo z gnojnico na farške kuharice in kaplane! Tako sovražni liberalizem samo škoduje narodu in nima prave bodočnosti.
Nobelovec Aleksander Solženicin, ki je napisal Odprto pismo ruskim komunističnim voditeljem, je med drugim zapisal: »Jaz osebno ne vidim nobene druge duhovne sile, ki bi lahko rešila Rusijo kot samo krščanstvo Jezusa Kristusa!« Solženicin, ki je do obisti poznal in tudi občutil na lastni koži zlobnost, lažnivost, sovražnost in surovost komunizma in slehernega fanatizma, daje zelo prepričljiv odgovor tistim našim političnim veljakom, ki bi se radi pririnili na oblast zgolj s sovraštvom, hudobijo, veliko ošabnostjo in sebičnostjo.
Naš blaženi škof Anton Martin Slomšek je pred volitvami v njegovem času Slovencem dovolj jedrnato oznanjal: »Dobro premislite, koga boste volili. Kakor si boste postlali – tako boste ležali. Amen. Tako bodi!
