Slovenija je 29. marca 2004 postala polnopravna članica zveze Nato in s tem izpolnila enega od strateških ciljev vključevanja v evroatlantske integracije. Danes, 15 let kasneje, je Nato steber tako slovenske kot evropske varnosti, ki pa vse bolj terja pravičnejšo porazdelitev bremen, zlasti glede vlaganja v skupno obrambo.
Slovenija, ki je bila v okviru nekdanje Jugoslavije in v času blokovske delitve sveta del neuvrščenih držav, si je z osamosvojitvijo zadala za cilj, da postane članica vseh pomembnejših globalnih in tudi evroatlantskih organizacij, tako Evropske unije kot Nata.
Upala je, da bo že med prvimi povabljenkami v zavezništvo iz nekdanjega vzhodnega bloka, a je leta 1999 ob prvi širitvi Nata zgolj na Češko, Madžarsko in Poljsko doživela hladen tuš. Povabilo v članstvo je dobila šele na vrhu v Pragi leta 2002. Kot se spominja tedanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, so ZDA bolj odprla vrata tudi zaradi terorističnih napadov 11. septembra 2001.
Težava s podporo včlanitvi v Nato
Podpora slovenskemu članstvu v Natu sicer ni bila tako splošna kot članstvu v EU. To se je izkazalo tudi na referendumih o vstopu v obe organizaciji 23. marca 2003. Medtem ko je članstvo v EU podprlo skoraj 90 odstotkov volivcev, jih je za Nato glasovalo “le” 66 odstotkov.
Polnopravna članica zavezništva je Slovenija skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško postala 29. marca 2004. Leta 2009 sta se zavezništvu pridružili še Hrvaška in Albanija, predvidoma prihodnje leto se mu bo še Severna Makedonija in Nato bo štel 30 držav članic.
Temelj delovanja zavezništva je še vedno kolektivna obramba po 5. členu Severnoatlantske pogodbe, da pomeni napad na eno od članic napad na vse. To je pomembna garancija ozemeljske celovitosti članic zavezništva, ki so večinoma manjše države, in odvrača morebitne večje agresorje, saj bi se ob napadu soočili z odgovorom celotnega zavezništva.
Poleg tega se je Nato izkazal za branik liberalne demokracije, človekovih pravic in skupnih evroatlantskih vrednot nasploh. S članstvom v Natu je Slovenija utrdila svoje mesto med stabilnimi demokracijami v Evropi in svetu, poudarjajo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Nato Sloveniji omogoča tudi, da z omejenimi sredstvi, ki jih namenja obrambi, “doseže več in bolje”, je v pogovoru za STA poudaril obrambni minister Karl Erjavec.
Po koncu hladne vojne se je Nato preoblikoval tudi v ključno organizacijo za izvajanje globalnega miru in varnosti. To se je zlasti izkazalo z mirovnimi operacijami na območju nekdanje Jugoslavije, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini.
Ključna operacija je bila zagotovo misija v Afganistanu, kjer je bil Nato v bojne operacije proti talibanom in izgradnjo države vpleten dolgih 13 let. Bojna misija Isaf se je po številnih žrtvah zlasti med ameriškimi in britanskimi vojaki decembra 2014 sicer končala, vloga Nata v deželi pod Hindukušem pa se je spremenila v svetovalno za afganistanske varnostne sile.
Slovenija je po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga cenjena zaveznica, ki na številne načine prispeva k skupni varnosti in obrambi. Zavezniki tudi sicer priznavajo Sloveniji pomemben prispevek v operacijah, zlasti v misiji Kfor na Kosovu, slovenski vojaki pa so vedno deležni pohval.
A več je opozoril glede obrambnih izdatkov, kjer Slovenija že dlje časa caplja na repu zaveznic. Na to je osebno v Ljubljani oktobra lani opozoril tudi Stoltenberg. Tedaj je premier Marjan Šarec zagotovil, da se Slovenija zaveda obveznosti, ki niso le obveznosti do Nata, ampak gre za vlaganje v varnost države.
Vendarle, čeprav so se voditelji članic na vrhu v Walesu leta 2014 dogovorili, da bodo po krčenju obrambnih proračunov zaradi finančne krize v naslednjih desetih letih dvignili obrambne izdatke nazaj na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je Slovenija ena redkih, ki za leto 2024 ne napoveduje izpolnitve tega cilja. Za obrambo naj bi takrat namenila 1,5 odstotka BDP. Neizpolnitev cilja naj bi načrtovali le še Danska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Italija in Španija.
Problematična je tudi struktura slovenskega obrambnega proračuna. Članice Nata naj bi namreč vsaj 20 odstotkov sredstev namenile za nakup novih zmogljivosti. Tu je Slovenija z 8,2-odstotnim deležem povsem na repu članic, z vedno novimi zapleti glede nakupa opreme za slovensko vojsko – zlasti osemkolesnikov – pa tudi nič ne kaže na izboljšanje položaja. Na drugi strani Slovenija za plače vojakov nameni največji delež obrambnega proračuna med vsemi članicami – skoraj 72,5 odstotka.
Glede povečevanja obrambnih izdatkov je Šarčeva manjšinska vlada sicer v precepu, saj Levica temu nasprotuje. A “pravičnejša delitev bremen” ni težava le Slovenije, ampak celotne Evrope, saj dva odstotka BDP za obrambo trenutno namenja le sedem od skupno 29 članic, izvzemši Islandijo, ki nima lastne vojske.
Ameriški predsednik Donald Trump že od začetka mandata grozi, da bo Nato zapustil, če v Evropi ne bodo “plačali poštenega deleža”. Grožnje so prispevale k temu, da se je trend padanja deležev BDP za obrambo obrnil, a je delež evropskih članic še vedno pod 1,5 odstotka BDP, medtem ko je ameriški na 3,4 odstotka.
Po zagotovilih Natovih vojaških poveljnikov so sicer tovrstne težave zveze predvsem politične, medtem ko je Nato po moči in učinkovitosti daleč najuspešnejše zavezništvo na svetu. 70-letnico zveze nameravajo zato slovesno obeležiti že ob obletnici podpisa Severnoatlantske pogodbe s srečanjem zunanjih ministrov 4. aprila v Washingtonu, decembra pa tudi s posebnim vrhom v Londonu, kjer je imel Nato prvi sedež.
Petnajstletnico članstva pa namerava v sredo, 20. marca, slovesno obeležiti tudi Slovenija. Na osrednji slovesnosti na Brdu pri Kranju bo spregovoril predsednik republike Borut Pahor, med glavnimi gosti bo tudi nekdanji generalni sekretar Nata George Robertson.
Rupel: Slovenija brez Nata ne bi preživela kot samostojna država
Slovenija brez zveze Nato ne bi mogla preživeti kot samostojna in dostojna država, je pred 15. obletnico vstopa Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo poudaril nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Nato je po njegovih besedah edina resna evropska obramba, za trenutne napetosti v čezatlantskih odnosih pa krivi Evropo.
Kot je v pogovoru za STA dejal Rupel, je Nato trenutno edina resna evropska obramba pred podiranjem schengenske meje, pred terorizmom, kibernetičnimi napadi in drugimi grožnjami. Brez Nata bi bila Evropa nezaščitena, brez zavezništva Slovenija ne bi mogla preživeti kot samostojna in dostojna država, je opozoril.
“Nekateri v Evropi pozabljajo, da so nas Američani reševali v treh vojnah: prvi, drugi in hladni,” je poudaril Rupel, ki je vodil slovensko diplomacijo v času vstopa v Nato.
Ob tem priznava, da so bile ZDA občasno tudi izolacionistične, kar se zdaj ponavlja “v blagi obliki”. “Mislim, da je Evropa bolj kriva za napetosti kot Amerika”, ki ima interese tudi na Pacifiku in v Aziji, meni Rupel, a v isti sapi doda, da “nas več stvari druži, kot nas ločuje”.
Opozoril je, da nas brexit in opomini ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih izdatkov “vse skupaj spravljajo v nevarnost”. Skrbi ga za prihodnost Slovenije, pa tudi Evrope, ki da niha med liberalno in socialistično vizijo.
Rupel, ki je bil eden najglasnejših zagovornikov vstopa v Nato, je kritičen do slovenske levice, ki jo “Nato spravlja v zadrego”, saj si po njegovem mnenju želijo vrnitve v socializem in k neuvrščenosti. “Ko ne bi bili člani Nata, te zadrege ne bi bilo. V resnici imajo naši levičarji takšno moč, da ovirajo razvoj slovenske vojske, s čimer morda nameravajo doseči, da bi nas Nato izključil,” je menil.
Spomnil je, da je bilo nekaj nasprotovanja Natu že pred članstvom, ki ga je na referendumu podprlo 66 odstotkov državljanov, težave pa so nas spremljale tudi po letu 2004. Po njegovih besedah je bila Slovenija poleg Srbije edina nekdanja socialistična država, ki se je hotela izogniti članstvu. Na vabilo v zavezništvo je morala počakati do terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001, ko so Američani na široko odprli vrata zainteresiranim državam.
Po vstopu so se razkrili nekateri nasprotniki, ki so prej sicer uradno podpirali včlanitev, je opozoril Rupel. Ti so po njegovih besedah predvsem po letu 2008 naredili vse, da bi paralizirali razvoj Slovenske vojske.
Glede tesnejšega obrambnega sodelovanja znotraj EU je Rupel menil, da je to najbrž nujno, vendar ne kot nadomestilo Nata. Pri tem je poudaril, da mora Evropa braniti svoje zunanje meje, predvsem na vzhodu in jugu. Prav tako bo morala urediti vprašanje migracij. “Zanje in za varovanje evropskih meja bodo potrebne velike investicije, kar bo prizadelo evropsko udobno življenje. Pri tem mislim, da bomo morali biti bolj popustljivi na vzhodu kot na jugu,” je dejal Rupel.
Kar zadeva odnose med Natom in Rusijo, Rupel spomni, da so bili ti po srečanju predsednikov ZDA in Rusije Georgea Busha in Vladimirja Putina na Brdu pri Kranju leta 2001 izvrstni, leta 2002 je bil vzpostavljen Svet Nato-Rusija. Vendar je Putin nato naredil nekaj strateških napak, ki spominjajo na sovjetsko tradicijo, pri čemer je Rupel izpostavil Sirijo, Ukrajino in Gruzijo. A kot dodaja, obstaja želja po sodelovanju med Rusijo in Natom.
