Piše: Andraž Grad
OZS je na svojem 19. forumu Robertu Golobu predstavila glavne zahteve obrtnikov in podjetnikov. Tokrat je bila v središču pogovorov in zahtev debirokratizacija. Osrednji gost je bil Robert Golob s svojimi ministri. Slovensko stanje glede birokracije primerjali s stanjem v Nemčiji.
V Ljubljani je v Plečnikovi dvorani hotela Four Points by Sheraton 24. maja letos potekal 19. forum obrti in podjetništva pod sloganom »Stop birokratizaciji«. Forum je organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) z namenom, da predsedniku vlade Robertu Golobu in njegovi ministrski ekipi predstavi glavne zahteve slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Poleg Blaža Cvara, predsednika zbornice, ki je prvi nagovoril zbrane, je na forumu kot gost iz Nemčije prek videopovezave nagovoril občinstvo tudi predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl. Osrednji gost foruma pa je bil Robert Golob. Po pogovoru s predsednikom vlade so v drugem delu foruma na panelu govorili tudi ministri Matjaž Han, Luka Mesec, Franc Props in državna sekretarka Katja Božič. Glavna nit vseh pogovorov je bila debirokratizacija, med glavnimi zahtevami obrtnikov in podjetnikov pa je bilo izpostavljenih naslednjih pet: Sistemska ureditev za pohitritev postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine, odprava administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa, sprememba Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, breme nadomestil v času bolniškega staleža mora preiti z delodajalca na ZZZS po 20 koledarskih dneh ter sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov. Sicer pa letošnja zbirka obsega kar 137 zahtev, ki se nanašajo na trg dela, zdravstveni sistem, davčne izzive, izobraževalni sistem in znanje za zeleni prehod ter podporno okolje, digitalizacijo in odpravo administrativnih ovir.
Predsednik OZS Blaž Cvar: »Gospodarstva ne smemo kaznovati, ker je uspešno, temveč mora biti za to nagrajeno.«
Podjetniki in obrtniki opozarjajo, da je treba ustaviti birokracijo
Ključne zahteve so torej odprava birokratskih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa, sprememba pravilnika o premeščanju bremen, pohitritev postopkov pri zaposlovanju tuje delovne sile, razbremenitev stroškov dela ter skrajšanje nadomestil za bolniški stalež v breme delodajalca. Prvi je govoril predsednik OZS Blaž Cvar, ki je opozoril, da je v zadnjem letu namesto razbremenitev na področju podjetništva prišlo do novih obremenitev. Pri tem je izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja iz dopolnilnega v obveznega, zakon o čezmejnemu izvajanju storitev ter evidentiranje delovnega časa in pravilnik o premeščanju bremen. Naslednji govorec je bil Franz Xaver Peteranderl iz Nemčije, predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko, ki je zbrane nagovoril preko videopovezave in predstavil ukrepe glede debirokratizacije v Nemčiji. V tej državi je bil nedavno sprejet že četrti zakon o zmanjšanju birokracije, Peteranderl pa je izpostavil, da morajo, sodeč po raziskavah, obrtniki velik del svojega časa nameniti prav birokraciji, saj v nasprotju z velikimi podjetji nimajo temu namenjenih strokovnjakov, temveč se morajo sami spopadati s tem problemom. Dejal je, da je problem birokracije velikokrat podoben hidri, ki ji zrasteta dve novi glavi, če eno posekamo. Na Bavarskem imajo sicer t. i. Pakt za svobodo med deželno vlado in podjetji, katerega cilj je ravno zmanjšanje birokracije.
Robert Golob − glavni gost na forumu
Zatem je na oder stopil osrednji gost premier Robert Golob, ki je o birokraciji in debirokratizaciji govoril z direktorjem OZS Danijelom Lampergerjem. Golob se je glede uvoza tujih delavcev predvsem pohvalil, da je bilo letos v aprilu izdanih 20 odstotkov več delovnih dovoljenj za tujce kot lansko leto v istem času. Med njimi pa še vedno prednjačijo državljani iz nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. V pogovoru je govoril tudi o davčnih spremembah in reformah na tem področju, ki naj bi se izvajale postopoma. Prav tako je Golob na svoj način priznal, da v času, ko je postal predsednik vlade, ni bil ravno pripravljen za ta položaj, zaradi česar je posledično prišlo do odločitev, ki se niso izkazale za najboljše. Golob je menil, da gre danes predvsem za »bitko za talente« in da si je treba prizadevati iz tujine privabiti čim več tako Slovencev kot tujcev s potrebnim znanjem. Rekel je, da bo do določenih sprememb prišlo tudi na področju samostojnega podjetništva in da je treba najprej razbremeniti plače tistih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost. Dotaknil se je tudi tematike, ki jo danes postavljajo v ospredje, to je zelenega prehoda. Dejal je, da se investicije v zeleni prehod obravnavajo kot davčna olajšava ter da je tudi z vidika konkurenčnosti zeleni prehod pomemben. Po njegovem mnenju so dobre prakse tega sončne elektrarne. Ob tem je v pogovoru direktor OZS Danijel Lamperger nekajkrat izpostavil, da potrebuje malo gospodarstvo predvidljivo in predvsem stabilno poslovno okolje. Golob je dejal, da je njegova želja obuditev pogovorov v sklopu Ekonomsko-socialnega sveta, kjer naj bi se pogovarjali tudi o po njegovih besedah že pripravljenih spremembah glede evidentiranja delovnega časa. Sam je priznal, da se soočamo s preveliko birokracijo, 80 odstotkov birokratskih predpisov pa naj bi bilo prišlo oz. Bruslja.
Ministri Golobove vlade predstavili nekatere ukrepe
Po pogovoru s premierjem Golobom se je začel drugi del foruma v obliki strokovnega panela, na katerem so o glavnih zahtevah OZS govorili minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za javno upravo Franc Props in državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič. Za zdajšnje stanje je minister Han krivil predvsem Evropsko unijo, ki naj bi se v nasprotju z velesilami, kot so ZDA, ki »dajejo veliko več za inovacije«, in Kitajska, ki »producira nemogoče«, ukvarjala predvsem z birokratizacijo. Prav tako je mnenja, da bi bilo treba vprašanje privlačnosti Slovenije za tujo delovno silo reševati po načelu »delovna dovoljenja takoj, kontrola kasneje«. Luka Mesec pa je prepričan, da je bil glede socialnega dialoga že dosežen napredek, in obljubil, da se bo vprašanje zakona o evidentiranju znova odprlo. Predstavil je tudi več ukrepov, ki bi pomagali podjetjem, da hitreje dobijo delavce. Med njimi je »modra karta za visoko kvalificirano delovno silo«. Drugi ukrep, ki je v pripravi, je »vizum D« za vse tujce, ki so v Sloveniji več kot 30 dni in manj kot eno leto, tretji pa sporazumi z državami, kot so Filipini, pa tudi pogajanja s Turčijo, z Makedonijo, Japonsko in Argentino glede uvoza tujih delavcev. Minister Props je dejal, da bi bilo treba v oblikovanje predpisov vključiti vse deležnike. Državna sekretarka Božičeva pa je priznala, da smo v Sloveniji, kar zadeva obremenitev plač, v samem vrhu. Proti koncu foruma je predsednik OZS Blaž Cvar izpostavil, da gospodarstva ne smemo kaznovati, ker je uspešno, temveč mora biti za to nagrajeno.
Glavno geslo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je letos »Stop birokratizaciji«.