V tednu kebabov in sendvičev se nobena od medijskih hiš ni resno ukvarjala s kritiko fiskalnega sveta, ki je lahko zelo problematična za Slovence, ki živimo tukaj, zato je bila to ena izmed osrednjih tem petkovega Objektiva z voditeljem Borisom Tomašičem in komentatorjema Aleksandrom Rantom in Luko Svetino. Fiskalni svet namreč meni, da je zmanjševanje zunanjega dolga nerealno in preveč optimistično. Poraba je previsoka in morda celo nezakonita. Vlada pa ob tem ne upošteva makroekonomskih kazalnikov ohlajanja svetovnega gospodarstva, zaradi katerega lahko v proračun pride manj prilivov od načrtovanih. Glede na to, da rebalans ne rešuje strukturnih finančnih težav države, fiskalni svet ocenjuje, da je rebalans proračuna za leto 2019 fiskalno neustrezen.
Fiskalni svet Republike Slovenije je po večkratnem opozarjanju vnovič opozoril, da vlada z rebalansom proračuna za leto 2019 načrtuje previsoko rast porabe. V okolju ugodnih gospodarskih razmer varčevanje res ni potrebno, kljub temu pa bi morala biti vlada bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov. Da je načrtovana rast odhodkov previsoka, je fiskalni svet opozoril že decembra lani ob sprejemanju sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba vseh štirih javnih blagajn v letu 2019 zvišuje.
Na tej osnovi je vlada januarja letos pripravila še predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki je v teh dneh že v postopku v Državnem zboru RS. Novi dokument fiskalnega sveta nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019, kar je lahko dokaj tvegano. Ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer bi se lahko namreč stanje javnih financ poslabšalo. Predvsem se zdi članom tega posvetovalnega telesa vlade zaskrbljujoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ. Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani. A to je v nasprotju z zakonodajo, saj bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu zvišala le za 870 milijonov evrov.
Fiskalnemu svetu se zdi sicer upravljanje z javnim dolgom za zdaj še dobro, vlada ga namreč namerava z lanskih 70,3 odstotka BDP letos znižati na 66 odstotkov BDP. Vendar pa ima fiskalni svet pomisleke tudi tu, saj načrtovano znižanje temelji na predvideni visoki gospodarski rasti in enkratnih prihodkih od privatizacije. Člani fiskalnega sveta so ob tem opozorili še, da postopek priprave proračunskih dokumentov vnovič ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele nekaj več kot mesec dni po sprejemu sprememb javnofinančnega okvira za obdobje 2018-2020 v državnem zboru. Zadnji krovni dokument za proračunsko načrtovanje je bil istočasno spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče leto in prihodnja tri leta. Po oceni fiskalnega sveta je to problematično, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih.
Foto: STA
Imamo enega najbolj bohotnih proračunov v zadnjih letih
Urednik in novinar Aleksander Rant je uvodoma izpostavil opažanje, kako nobena od medijskih hiš v tednu kebabov in sendvičev ni poročala o mnenju fiskalnega sveta, ki je lahko za Slovence zelo problematično. “To, da je en poslanec ukradel sendvič, nima nobene zveze z našimi denarnicami. Na kar pa opozarja fiskalni svet, pa ima lahko. Spomniti je potrebno, da imamo še vedno krizne davke, da imamo še vedno 22-odstotni in 9,5-odstotni DDV, ki sta bila mišljena kot protikrizni ukrep, ki naj bi trajal največ dve leti. Potem pa so ga leve vlade kar podaljševale in podaljševale, saj ga nočejo ukiniti.” In to kljub temu, da smo se po besedah Ranta znašli na točki, ko imamo enega najbolj bohotnih proračunov v zadnjih letih. Ob tem pa obstaja celo sum, da je proračun nezakonit in v nasprotju z zlatim fiskalnim pravilom.
Rant poudarja, da ko je denar in je vlada leva, se potroši ogromno denarja za dejanje piškotkov tistim, ki so najbolj glasni. V vladi Mira Cerarja so se zdravniki izpogajali za 40 milijonov evrov, letos pa imamo na stotine milijonov evrov, ki so se dali Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, sindikatom Jakoba Počivavška, torej praktično vsem javnim uslužbencem. “Splošen dvig plač v javnem sektorju ne ustreza plačam v gospodarstvu. Tukaj imamo veliko razhajanje, namreč, gospodarstvo je tisto, ki polni proračun, javna uprava pa je tista, pri kateri se ta troši. Zaradi teh ukrepov so bili najbolj prizadeti upokojenci in otroci, saj se dražijo domovi za upokojence in vrtci, dražijo se storitve,” med drugim opozarja Rant.
Šarčeva vlada v ničemer ni upoštevala mnenja fiskalnega sveta
Raziskovalni novinar Luka Svetina, ki je eden izmed redkih, ki je v studio sploh povabil predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna in temi posvetil pozornost, ki si jo ta zasluži, je spomnil, da je prvič spregovoril z njim že decembra lani, ko je fiskalni svet opozoril na težave pri sprejemanju odloka za pripravo proračuna javnih blagajn, ki je šel v smer, da se bo poraba vseh štirih blagajn v letu 2019 poviševala. “Dva meseca po prvem obisku je lahko Kračun povedal le eno stvar – da je rebalans proračuna identičen tistemu, kar smo lahko videli decembra. Popolnoma v ničemer niso upoštevali mnenja.” Po prepričanju Svetine to, da nobeden od medijev Kračuna ni povabil v goste, veliko pove, in sicer, da se vlada na mnenje fiskalnega sveta ne ozira. “Jasna pa so tudi njena dejanja. Mainstream mediji pa vladi pomagajo s tem, da podanih alarmov ne izpostavljajo.” Ob tem je Svetina poudaril besede Kračuna, ki je povedal, da se še nikoli do sedaj ni zgodilo, da neka vlada ne bi v dveh mesecih upoštevala ničesar iz poročila. “Vsi kredibilni slovenski ekonomisti, ki niso politično kompromitirani, poudarjajo, da je Slovenija tako majhno gospodarstvo, da ne more imeti vpliva sama nase. če se zgodi svetovna gospodarska kriza, ta preprosto pogoltne Slovenijo. Šele ko gospodarstvo po svetu okreva, okreva tudi Slovenija. Če ne bomo nekoliko bolj dolgoročno pripravljeni, se nam utegne storiti katastrofa.”
Šarcu se odraža “fake” podpora
V Objektivu so govorili tudi o evropskih volitvah in odločitvi predsednika vlade Marjana Šarca, da bo stranka LMŠ nastopila samostojno in ne skupaj s SMC in Stranko Alenke Bratušek. Ob tem je Rant spomnil na besede Šarca, ki je na tiskovni konferenci dejal, da ne bo nič obljubljal, ker imajo z obljubami slabe izkušnje. “Pred volitvami so obljubljali, potem ko pa ni vlade sestavil v obljubljenem času, ko se niso povezali z Novo Slovenijo, kot so obljubili, pa so bile v medijih (tukaj je mislih nas) takšne in drugačne novice, tako da se je iz tega nekaj naučil in ne bo obljubil popolnoma ničesar. Zanimiv paradoks je, da državljani še vedno vidijo Šarca kot neko persono, kot nekega odločnega voditelja, ki je že dva ministra zamenjal, zaradi sendviča odslovil svojega poslanca.” Po besedah Ranta smo to odločnost malo bolj pogrešali pri odločitvi glede Venezuele in ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol ter pri marsikaterem drugem projektu.
“Zanimivo, da ljudje kljub temu padajo na lik človeka, ki je odločen, ki pelje naprej Slovenijo. Kar pa se tiče anket, ki kažejo 60-odstotno podporo vladi, je rezultat po svoje razumljiv, saj je ta javnemu sektorju podelila za 600 milijonov bonbončkov,” je prepričan Rant, ki se je navezal na rezultate, na podlagi katerih je podpora strankam SD, SMC in DeSUS pričela padati, LMŠ in Šarcu pa naraščati, da je ta celo prehitel Boruta Pahorja. “Odraža se fake podpora Šarcu, ki je grajena. Mediji so v bistvu ustvarili povpraševanje, namreč, ljudje niso vedeli, kdo je Šarec. Ljudje so dali Šarcu 13 odstotkov na volitvah, sedaj pa naj bi imel 60- in 70-odstotno podporo, imel naj bi najvišjo podporo. Stranka pa ob tem nima niti enega župana in je povsem pogorela na lokalnih volitvah. Ankete so Šarcu pognale krila, zato se je glede evropskih volitev odločil, da drugih ne potrebuje. Šarčev ego je prerasel realne okvire, ki jih njegova stranka lahko doseže.”
Foto: YouTube
Ko so Šarca označili za političnega Luko Dončića, po besedah Svetine ni bilo nič čudnega, da so Šarcu takrat zrasla krila. “To je ena večjih floskul, ki sem jih do sedaj videl kot športni novinar. Zdi se mi sramotno, da se vodja neke agencije, ki verjetno prav dosti ne ve o košarki … kajti samo tako si lahko predstavljam, da lahko Šarca primerja z 19-letno svetovno športno senzacijo Dončićem, s katerim Šarec nima prav nič skupnega, razen tega, da je eden menjal klube na podlagi trdega dela, drugi pa je menjal stranke. Marjan Šarec je vsaj zaenkrat prikazan kot uspešen politik, ki odlično krmari med zahtevami sindikatov in upravlja probleme v svoji vladi. Z vsako potezo, ki jo povleče, recimo ko je sprejel odstop Dejana Prešička, ga nagradijo z glasnim aplavzom, kot da bi kateri drugi predsednik vlade v takšni situaciji naredil kaj drugače, če bi se dogajale take bizarne situacije na ministrstvu,” je prepričan Svetina. “Šarec pravi: mi smo poleteli. Mislim, da je Šarec poletel že nekaj časa nazaj. Uresničila se mu je njegova ultimativna želja, da postane predsednik vlade.”
Prav tako pa so v Objektivu govorili o ustanovitvi komisije poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki se že od same ustanovitve dalje spopada z očitki, da je njen cilj obračunavanje z največjo opozicijsko stranko. Namreč, inštitut preiskovalne komisije v Državnem zboru RS je orodje, ki je namenjeno opoziciji, da preiskuje tiste, ki so na oblasti. Po besedah Ranta je zanimivo, da se v Sloveniji dogaja, da ko opozicija uporabi ta orodja, vedno prihaja do očitkov, da jih zlorablja, na drugi strani pa ima vlada oblast. “Če želi vlada preiskovati domnevno sporno financiranje stranke SDS, potem naj naroči Računskemu sodišču RS, da naj ta izvede revizijo, ali pa naroči policiji, da naj ta pospeši preiskavo domnevnega pranja denarja v NKBM Maribor. Ni pa ji treba sklicevati komisij,” je jasen Rant, saj ima opozicija na voljo takšna orodja, ker nima oblasti. Svetina je Möderndorferja na tiskovni konferenci vprašal, zakaj preiskujejo samo SDS, ta pa na vprašanje seveda ni odgovoril. Ob tem je Svetina poudaril, da se nikakor ne more znebiti občutka o dvojnih merilih, saj je komisija orodje opozicije. “Vlada preiskuje največjo opozicijsko stranko, ki je hkrati največja parlamentarna stranka. Ne morem si predstavljati, kako bi ti ljudje reagirali, če bi SDS ustanovila komisijo, ki bi na primer preiskovala SD.”
H. M.
