2.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Novega letalskega prevoznika ne bo, bodo pa po vsej verjetnosti subvencije za nekatere linije

Piše: C. R., STA

Odbor DZ za gospodarstvo je brez glasu proti podprl vladni predlog interventnega zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti. Člani odbora so se večinoma strinjali, da je to precej boljša rešitev kot ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika. Podprli so tudi predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize.

Predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti sta pripravili gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo, ki bosta po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža tudi določili tiste destinacije, ki so za Slovenijo ključne.

Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču. Skupna vrednost pomoči je predvidena pri 5,6 milijona evrov letno, še prej pa bo morala ukrep odobriti Evropska komisija.

Poslanci so se v razpravi strinjali, da je letalska povezljivost Slovenije izjemnega pomena, a je trenutno izjemno slaba. Poslanec SDS Rado Gladek je predlog zakona ocenil kot “v osnovi dobro idejo”, opozoril pa je na pomanjkanje strategije, katere povezave Slovenija najbolj potrebuje. “Ali smo vprašali gospodarstvo, turistična podjetja, kaj želijo,” je vprašal.

Jožef Horvat (NSi) je prepričan, da vlada v resnici že ima seznam linij, ki jih želi prednostno vzpostaviti. “Če želi, da poslanci zakonu ne nasprotujemo, bi bilo prav, da nam zaupa, za katere linije gre,” je poudaril.

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo in bodoča infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je pojasnila, da bodo konkretne povezave opredelili na podlagi študije o potrebah slovenskega gospodarstva in turizma.

Pozive k ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika namesto podeljevanja tovrstnih subvencij so poslanci večinoma označili kot slabo rešitev. Frangež je ob tem poudaril, da vlada ukrepov iz tega zakona sicer ne razume kot popolno opustitev možnosti ustanovitve letalskega prevoznika.

Koalicija je k predlogu vložila številna dopolnila kot odgovor na pripombe zakonodajno-pravne službe, ki so jih člani odbora prav tako podprli.

Odbor je obravnaval tudi predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki upošteva rešitve 30. decembra lani sprejete uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, s katerimi vlada regulira cene elektrike do 30. junija letos. Spremembe zakona se nanašajo na to, da ta podjetja ne morejo biti hkrati upravičena do pomoči za elektriko po tem zakonu. Podjetja prav tako ne morejo hkrati prejemati subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo.

Opozicija nasprotuje predvsem slednjemu. Kot je dejal Gladek, ne razume, zakaj bi podjetjem vzeli nekaj, kar je že bilo potrjeno, upoštevali pa so tudi že finančne posledice tega ukrepa. Na problematičnost retroaktivnosti je opozoril tudi Horvat.

V koaliciji so predlogu novele stopili v bran. Kot je poudaril Tomaž Lah (Svoboda), je vlada pomoč zagotovila vsem skupinam odjemalcev energentov. Pomoči je bilo res veliko, žal pa ne morejo vsi dobiti vsega, je dodal njegov strankarski kolega Aleš Rezar.

Člani odbora so predlog novele podprli z desetimi glasovi za in petimi proti. Opozicijska dopolnila, s katerimi bi med drugim odpravili nezdružljivost koriščenja omejitve cen ter prejemanja subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo, so zavrnili.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine