Piše: Spletni časopis
Na kršitev ustave, ker so občinam ukinili možnost predstaviti svoja mnenja v razumnem roku, ker za ista dela plačila uslužbencem ne bodo več enaka, ker brez pojasnil razlogov prestavljajo višanje plač poslancem in ministrov na čas po volitvah, opozarja zakonodajno pravna služba pred današnjo ekspresno sklicano sejo odbora za notranjo politiko o zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga poskušajo vladne stranke uzakoniti na vrat na nos po tem, ko so prej več let zavlačevale s pripravo rešitev in je za sodnike in tožilce zaradi kršenja ustavne ureditve povišane plač določilo celo že ustavno sodišče samo. Pravniki v parlamentu opozarjajo tudi na manipulacijo, ko vladajoči trdijo, da s spremembo ukinjajo plače pod minimalno, ko bodo posledica spet plače pod minimalno.
Vladne stranke z naglico, da bi preprečili široke razprave, kršijo tudi ustavno ureditev, opozarja ZPS, ki je zapisala: “Pravica lokalnih skupnosti, da izrazijo svoje mnenje, predstavijo svoja stališča in sodelujejo pri reševanju tistih vprašanj, ki se nanašajo na uresničevanje lokalne samouprave, izhaja tako iz Ustave (9. in 140. člen Ustave), sistemskega Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) kot tudi iz mednarodnih dokumentov, kot je Evropska listina lokalne samouprave.” Z vidika ustave pa je po mnenju pravnikov v parlamentu sporno tudi, ker vlada odpravlja načelo enakega plačila za enako delo uslužbencev, poslej bo to stvar pogajanj. Pa tudi, ker krepko višanje plač funkcionarjem vlade in parlamenta brez pojasnil razlogov prestavlja v prihodnji mandat. “Predlog zakona, ki vsebuje poseg v pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), ne vsebuje pa utemeljitve, že v osnovi krši ustavnopravne vrednote, ki jih varuje Ustava”, so opozorili.
O cilju, ki so ga javno razglašali, da ne bo več plač pod minimalno, pa so pravniki v parlamentu zapisali:
“Z novo plačno lestvico in prevedbo plač delovnih mest se po mnenju vlade odpravlja problem velikega števila delovnih mest, katerih izhodiščna plača je nižja od minimalne plače in problem enakega plačila javnih uslužbencev, katerih osnovna plača je pod višino minimalne plače. ZPS opozarja, da to zagotovo velja za leto 2024, ko se zakon še ne bo uporabljal, medtem ko se zaradi načina ureditve usklajevanja plačne lestvice v predlogu zakona že v naslednjem letu lahko zgodi, da bodo najnižji plačni razredi določeni pod višino minimalne plače. Predlog zakona namreč v 7. členu, kot že navedeno, določa način usklajevanja plačne lestvice s štirimesečnim zamikom uskladitve. Poleg tega bo na usklajevanje plačne lestvice učinkovala tudi prehodna določba v 104. členu Predloga zakona, in sicer tako, da se vrednosti plačnih razredov v letu 2025 sploh ne bodo uskladile, v letih 2026, 2027 in 2028 pa se bodo uskladile pod določenimi pogoji in v določeni višini, ki ni enaka rasti cen življenjskih potrebščin. V nasprotju z ureditvijo usklajevanja plačne lestvice v Predlogu zakona pa se minimalna plača redno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin in velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje. To pomeni, da bo minimalna plača zaradi različnega načina usklajevanja rasla hitreje od plačne lestvice v Predlogu zakona, zato obstaja nevarnost, da bodo lahko v naslednjih letih ne samo prvi plačni razred, ampak tudi drugi najnižji plačni razredi pod višino minimalne plače.”
Celotno mnenje, v katerem je še veliko več kritik, je takšno:
