Zakaj je država dala Mestni občini Ljubljana v najem zemljišče za NUK II, čeprav bi lahko sama na tem zemljišču uredila parkirišče in pobirala parkirnino?
Poslanka Alenka Jeraj je na izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, dr. Jerneja Pikala ter ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, mag. Zorana Pozniča naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z zemljiščem za NUK II.
Alenka Jeraj / FOTO: Polona Avanzo
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministra!
Že leta 1994 je bil sprejet zakon o Narodna in univerzitetna knjižnica) NUK II, leto kasneje sta država in Mestna občina Ljubljana (MOL) podpisala pogodbo o skupni gradnji NUK II, s katero se je MOL zavezala, da bo za gradnjo nove stavbe pridobila vsa potrebna zemljišča in jih prenesla na pristojno ministrstvo (takrat še za visoko šolstvo), kar ji je uspelo šele enajst let pozneje. Zaradi nepravilnega vpisa v zemljiško knjigo in neplačevanja davkov na promet z nepremičninami je morala MOL namreč že kupljeno zemljišče kupiti še enkrat. Gradnjo so zavlekla arheološka izkopavanja ter denacionalizacijski postopki. Od leta 2009 zemljišče na elitni lokaciji v centru mesta najemnik – MOL uporablja za parkirišče. MOL sicer za najemnino državi plačuje 8000 evrov, sama pa s parkiriščem zasluži znatno več. V letu 2010 je, denimo, MOL iz naslova parkirnin pobrala dobrih 365.000 evrov, v letu 2011 pa je bilo dohodka iz naslova parkirnin celo več.
Zanima me, zakaj je država oziroma ministrstvi dala v najem zemljišče, ki je v njeni lasti in bi lahko sama na tem zemljišču uredila parkirišče in pobirala parkirnino? Tako bi šel denar v državni proračun in bil uporabljen za nujne investicije na področju šolstva, športa in kulture. Namesto tega se denar od parkirnin steka v proračun MOL.
Koliko sredstev je v vseh teh letih država dobila od najemnine za to zemljišče? Za kaj so bila sredstva iz tega naslova porabljena?
Naj še omenim, da je bila gradnja NUK II v nacionalnem programu kulture za obdobje 2014–2017 postavljena na sam vrh prioritet. Kje se je zataknilo, da do začetka gradnje sploh še ni prišlo? Koliko sredstev je namenjenih v proračunu za gradnjo tega kulturnega objekta, ki je nujno potreben? Če teh sredstev ni, me zanima, zakaj ne? Kakšni so načrti ministrstev oziroma države v zvezi z NUK II?
Ob tem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da je država v vsem tem času porabila več kot 30 milijonov evrov za NUK. V ta znesek so všteti tudi obnova stare NUK in arheološke raziskave, ki jih ne bo treba plačati še enkrat. V kako veliki prostorski stiski je NUK, najbolje pove podatek, da je bila Plečnikova stavba načrtovana za 270.000 knjig, knjižnica pa že sedaj šteje več kot 2,7 milijona enot različnih vrst gradiva.
