Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)
Nekdanji novinar in televizijski voditelj Nova24TV in zdajšnji poslanec Jure Ferjan je razkril in argumentiral bedo opozicije, ki je iz muhe naredila slona, glede “financiranja medijev”. Na svojem Twitter profilu je zapisal, da so “različne televizije v obdobju 2002 – 2019 na razpisih ministrstva za kulturo skupaj prejele cca. 11 milijonov evrov, v povprečju skupaj 600.000 evrov na leto. RTV Slovenija nas stane cca. 100 milijonov evrov na leto. Ko Nova24TV leta 2021 na razpisu vrednem 2,6 milijona milijonov prejme 19.500 evrov, pa je to problem.”
Že kar nekaj dni buri duhove razdelitev sredstev rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev za leto 2021. Ker nekateri izmed medijev, ki so naklonjeni opoziciji, niso dobili nič (Delo, Dnevnik), medtem ko je Nova24TV za projekt “Pregled dneva” dobila 19.500 evrov, so ustvarili cel medijski pogrom. Organizirali proteste, začeli z mazaškimi akcijami na ministrstvo, sklicevali izredne seje Odbora za kulturo in na vsak način želeli razpis razveljaviti in komisijo zamenjati. Radio Študent je celo zagrozil s tožbo, ker ni dobil nič sredstev.
Strokovna komisija pa, ki je razdeljevala sredstva, je bila po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija strokovna, ki je poleg kakovosti iskala tudi ravnotežje. “To se mi zdi odlično, prima in upam, da bomo temu sledili tudi v bodoče,” je navedel. Ni bila pa enakega mnenja Violeta Tomić, ki je kar sama sklenila, da je bil razpis pristranski in to zapisala kot sklep na odboru za kulturo. Na glasovanju je seveda vse skupaj padlo v vodo, ker ni bilo dovolj glasov.
Večinski mediji se že leta izdatno financirajo
Poslanec Jure Ferjan, ki ima z novinarskim delom kar nekaj izkušenj in pozna medijsko situacijo v Sloveniji, je popolnoma jasno razložil, koliko sredstev od države dobijo druge medijske hiše, v povprečju skupaj več kot pol milijona evrov na leto, in to že skoraj dve desetletji zaporedoma. Ko pa Nova24TV eno leto dobi “pičlih” 19.500 evrov, pa opozicija in njihovi protestniški podporniki napnejo vse sile od protestov, do vandalizma, do sklicevanja izrednih sej. Na koncu se pa prelevijo v žrtve in tožijo v tujini, kako se vlada vmešava v medije, medtem ko se vmešavajo sami.
