Osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je pridobila STA, o katerem se pogaja šest strank pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca, predvideva oblikovanje novih ministrstev za digitalizacijo, energetiko in regionalni razvoj. Na področju zdravstva predvidevajo nacionalni program za skrajševanje čakalnih vrst, z Natom pa bi začeli pogajanja za manj bataljonskih bojnih skupin.
V delovni različici dokumenta in predstavlja osnovo za nadaljnje pogovore, so zapisali, da naj bo zavedanje, da je lažje iskati razlike kot pa podobnosti, nenehen opomin, da dobre rešitve niso lahke. Kaj torej predvideva osnutek koalicijske pogodbe?
Pravice in obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uredili na nivoju zakona, pri čemer bi ohranili obstoječe pravice, odpravili pa sedanje doplačevanje k storitvam iz obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja in izpadla sredstva nadomestili z ustreznim povečanjem prispevnih stopenj ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.
Na področju zdravstva osnutek predvideva ohranitev javnega zdravstvenega sistema, še pred celovito reformo pa bo prednostna naloga skrajševanje čakalnih vrst. To naj bi zagotovili z nacionalnim programom, ki bo aktiviral vse možnosti, ki so na voljo – javne ustanove, zasebnike in koncesionarje, pa tudi napotovanje bolnikov v tujino.
Uvedli bi nov sistem dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja, nosilec bi bil ZZZS.
Odmero za pokojnino bi dvignili na 63 odstotkov.
Predvidevajo davčno reformo – razbremenili bi delo, uvedli bi davek na premoženje.
Prenovili bi strategijo upravljanja kapitalskih naložb in privatizirali delež podjetij v državni lasti, ki niso strateškega pomena. Koalicija bi se zavezala tudi k pripravi nabora ukrepov, ki bodo zavarovali vitalne interese Slovenije.
Javni dolg bi znižali s 73,6 na 60 odstotkov BDP.
Povečali bi proračunske in druge izdatke za raziskave in razvoj na odstotek BDP do leta 2022.
Prenovili ni enotni sistem plač v javnem sektorju glede na poklice in natančno bi opredelili nagrajevanje.
Dokument predvideva omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve, pri čemer bi sodnike imenoval sodni svet skupaj s predsednikom republike.
Obenem predvidevajo sprejem novega zakona o medijih in t. i. zakon o kulturnem evru.
Spremenili bi volilni sistem z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, premier pa bi imel polno mandatarstvo (sam bi imenoval in razreševal ministre).
Ukinili bi državni svet, pravico odložilnega veta na zakon bi imel predsednik države.
Seveda bi Slovenijo tudi debirokratizirali.
Vir: STA