Slovenija ni naklonjena “zapuščini tako imenovanega ´verbalnega delikta´ iz časa Jugoslavije,” je zapisano v poročilu Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti v Sloveniji.
Ta ugotovitev Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope se v povezavi s samim poročilom, ki ugotavlja, da se v Sloveniji premalo učinkovito preganja in sankcionira tako imenovani sovražni govor, sliši kot obžalovanje, da je mlada država odpravila zloglasni 133. člen kazenskega zakonika nekdanje Jugoslavije.
Iz zapisanega izhaja, da bi se lahko Slovenija s strožjo zakonodajo, ki bi spominjala na 133. člen, bolj učinkovito borila proti tistim, ki imajo “sovražna” (beri: drugačna) stališča do ilegalnih migrantov, Romov inLGBT-skupnosti. Komisija meni, da je treba 297. člen KZ RS spremeniti tako, da bo možno drugače misleče preganjati tudi, če pri “spodbujanju sovraštva” nista ogrožena javni red in mir, kakršna je razlaga omenjenega člena.
Povedano drugače. Skoraj nič ali malo obsodb zaradi domnevne ksenofobije, rasizma in islamofobije pomeni, da Slovenija nima primerne zakonodaje. Kot bi poslušali Alensandra Rankovića v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je govoril, da so nekateri tovariši glede sovražnosti do socializma premalo budni in odzivni.
Celotno poročilo Evropske komisije si lahko preberete TUKAJ.
