Na vrhovnem sodišču bo danes potekala slovesnost ob odprtju letošnjega sodnega leta. Med izzivi, ki letos čakajo sodstvo, so uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič bo na današnji slovesnosti med drugimi gostil predsednika državnega zbora Dejana Židana, predsednika vlade Marjana Šarca, pravosodno ministrico Andrejo Katič, predsednico Sodnega sveta Barbaro Nerat, generalnega državnega tožilca Draga Šketo, generalnega državnega odvetnika Jurija Groznika ter podpredsednico odvetniške zbornice Alenko Košorok Humar, vrhovne sodnice in sodnike ter druge visoke goste.
Po slovesnosti bodo Florjančič in sodelavci predstavili rezultate poslovanja ter spregovorili o aktualnih izzivih, ki sodišča čakajo letos.
Podatki vrhovnega sodišča kažejo, da so vsa sodišča lani prejela v reševanje čez 838.000 zadev, rešila so jih več kot 853.000, na zadnji dan lanskega leta pa je nerešenih ostalo nekaj več kot 144.000 zadev. Število nerešenih zadev se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za 10 odstotkov, v zadnjih petih letih pa kar za 56 odstotkov.
Sodišča so pripad zadev lani uspešno obvladovala, skrajšalo se je tudi povprečno trajanje postopkov. Sodišča so lani rešila nekoliko več zadev, kot so jih prejela. Tako na sodiščih pričakujejo, da če ne bo večjih sprememb, bo njihovo poslovanje v prihodnje brez večjih nihanj.
Opozorili so tudi, da je slovensko sodstvo prišlo z zniževanjem števila sodnikov do minimuma, predvsem v luči novih pristojnosti, ki jim jih prinaša zakonodaja. Izpostavili so družinski zakonik in zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ob tem so spomnili tudi na zavezo, da se bo z zagotovitvijo ustrezne podpore sodnega osebja sodnike razbremenilo vseh opravil, ki niso sojenje.
Še naprej pa so neustrezni prostori, v katerih delujejo sodišča, predvsem v Ljubljani. Tu sodišča poslujejo na 18 lokacijah. Ministrstvo za pravosodje je sicer obudilo aktivnosti v zvezi s projektom nove sodne zgradbe, a na vrhovnem sodišču se glede na pretekle izkušnje na tem področju zavzemajo za to, da bi se ta projekt podprl tudi z zakonom, saj bi tako zagotovili, da bi se tudi dejansko uresničil.
