Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani naj bi v minulem desetletju nekaterim zaposlenim neupravičeno nakazala za milijon evrov denarja. Na tnalu naj bi bili predvsem nekdanji dekani in prodekani. Z zadevo se zdaj ukvarja tožilstvo, poročajo današnje Primorske novice.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je konec januarja od novega dekana filozofske fakultete Romana Kuharja dobil informacijo o sumu nekaterih neupravičenih izplačil zaposlenim na tej fakulteti. Rektor je zato odredil interno revizijo na fakulteti. Končno poročilo revizije je Papič prejel 3. septembra. Zaključki revizije so bili takšni, da jih je že naslednji dan posredoval v obravnavo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, poroča časnik.
Po prejemu končnega revizijskega poročila o dogajanju na filozofski fakulteti je Papič od dekanov drugih fakultet zahteval, naj preverijo svoje poslovanje in mu o tem pisno poročajo. Postopek preverjanja je v teku.
Kot so Primorske novice izvedele neuradno, naj bi na sume nepravilnosti Kuhar naletel, ko je konec lanskega leta prevzel posle od svoje predhodnice Branke Kalenić Ramšak. Med pogodbami o zaposlitvi na dekanskem delovnem mestu naj bi naletel tudi na podjemno pogodbo z mesečnim zneskom tisoč evrov.
O domnevno sporni pogodbi si je pridobil pravno mnenje, nato pa z dogajanjem seznanil rektorja. Interna revizija naj bi razkrila, da je bilo izplačevanje takšnih mesečnih dodatkov dekanom in prodekanom utečena praksa, ki jo je filozofska fakulteta izvajala že vsaj desetletje. Revizija naj bi se na desetletno obdobje omejila zaradi tega, ker naj bi dogajanje pred tem v pravnem pomenu že zastaralo.
Višina domnevno neupravičenih izplačil naj bi se skozi leta spreminjala, nazadnje pa naj bi dekanica po podjemni pogodbi mesečno prejemala po 1000 evrov bruto, prodekani pa po 500 evrov, je časnik izvedel neuradno. Fakulteta naj bi jim prek podjemnih pogodb izplačevala dodatek za opravljanje funkcije, čeprav so bili do kompenzacij za opravljanje funkcije upravičeni že po drugih poteh v okviru svojega rednega delovnega razmerja. Dekani in prodekani so, denimo, delno razbremenjeni pedagoških obveznosti.
Dekani in prodekani naj bi bili torej za isto stvar plačani dvakrat. Tako naj bi na svoje bančne račune v desetih letih po okvirnih preračunih sogovornikov Primorskih novic postopoma prelili približno pol milijona evrov.
Drugi del domnevnih nepravilnosti, odkritih v reviziji, naj bi se po informacijah časnika nanašal na predstojnike oddelkov in njihove namestnike, ki so prav tako upravičeni do položajnega dodatka. Tudi njim naj bi fakulteta dodatek za opravljanje funkcije napačno izplačevala prek podjemnih pogodb, a naj bi leta 2015 pod vodstvom Kalenić Ramšakove s to prakso prenehala. Bistvenega oškodovanja naj v primeru predstojnikov in njihovih namestnikov ne bi bilo, saj naj v tem primeru ne bi bilo dvojnih izplačil. Šlo naj bi le za napačen način izplačevanja.
Kalenić Ramšakova se je na prošnjo za pojasnila in komentar za časnik odzvala s sporočilom: “Ker se z zadevo po vaših besedah ukvarja tožilstvo in sama nisem seznanjena s konkretnimi očitki, ki naj bi se nanašali name, zadev zaenkrat še ne morem komentirati.” Na rektoratu ljubljanske univerze in v vodstvu filozofske fakultete so se zaradi interesa preiskave zavili v molk.
Vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant je za zdaj potrdila le, da so 5. septembra prejeli revizijsko poročilo. “Zadeva je bila dodeljena v reševanje pristojni tožilki, ki bo po pregledu poročila ocenila, ali so podani znaki morebitnih kaznivih dejanj ter na koga se vsebina predmetnega poročila nanaša, in nato sprejela državnotožilsko odločitev o nadaljnjem postopanju v konkretni zadevi,” je sporočila za časnik.
