19.1 C
Ljubljana
sreda, 23 junija, 2021

Na današnji dan leta 1991 so se slovenski državni voditelji pripravljali na spopad z jugoslovansko armado

Piše: mag. Jurij P. Emeršič, gov.si/slovenija30

Ob 50. obletnici prvega spopada tigrovcev s fašističnim okupatorjem na Slovenskem se je slovensko državno vodstvo pripravljalo na soočenje z jugoslovansko armado, ki je grozila z novo okupacijo. V republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah se je sestalo razširjeno predsedstvo in se seznanilo s potekom priprav na obrambo Slovenije pred grozečim napadom. Slovenija je medtem krepila svoj mednarodni položaj tudi po zaslugi karizmatičnega Otta von Habsburga. Doma pa je opozicija kritizirala delo vlade.

V republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah so se za zaprtimi vrati sestali vsi člani republiškega predsedstva, predsednik vlade Lojze Peterle, predsednik parlamenta dr. France Bučar, minister za notranje zadeve Igor Bavčar in obrambni minister Janez Janša, ter pregledali uresničevanje ukrepov s področja obrambe, ki so jih določali ustavni zakon, zakon o obrambi in zaščiti ter zakon o vojaški dolžnosti. Člani razširjenega predsedstva so se seznanili z dokumentom Možne variante razdružitve z obrambnega vidika, dobili vpogled v takratne slovenske obrambne zmogljivosti in moč morebitnega agresorja ter ocenili, da proces izvajanja obrambne zakonodaje teče v skladu z usmeritvami slovenskega parlamenta.

Zbranim na sestanku so se popoldne v novih uniformah in z oznakami slovenske teritorialne obrambe (TO) pridružili še poveljniki pokrajinskih štabov. V. d. načelnika republiškega štaba TO Janez Slapar je predsedstvo “seznanil z ukrepi za prehod TO v prihodnje oborožene sile slovenske države ter s pripravljenostjo za izvajanje nalog ob osamosvojitvi”. V ta sklop so sodile tudi naloge za prevzemanje poveljevanja strukturi armade v Sloveniji in ukrepi za prevzem slovenskih nabornikov. Glede teh je takrat v zraku visela grožnja JA in zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Staneta Broveta, da bo JA po 15. maju sama prišla po slovenske nabornike.

Habsburška podpora slovenski osamosvojitvi
Panevropska unija je pod vodstvom uglednega politika Otta von Habsburga, ki je bil vedno zelo naklonjen Sloveniji, od Evropske skupnosti zahtevala brezpogojno priznanje neodvisnih republik Slovenije in Hrvaške ter posvarila pred katastrofalnimi posledicami uporabe vojaške sile. Otto von Habsburg je še napovedal, da bo svoj predlog podrobno razložil na zasedanju zunanjih ministrov ES, ki so še vedno vztrajali pri ohranitvi jugoslovanske povezave.

Opozicija o jugoslovanskem prostoru in ljudeh
Stranka demokratične prenove (nekdanja Zveza komunistov Slovenije) je na tiskovni konferenci obtožila Demos, da se preveč naslanja na zahodno Evropo in zanemarja stike z jugoslovanskim prostorom. Poudarili so, da je SDP edina stranka, ki je poleg LDS sposobna imeti politične pogovore z vsemi strankami na jugoslovanski ravni. Izvršni odbor Liberalne demokracije Slovenije pa je kritiziral  zakon o državljanstvu in predlagal, naj dobijo prebivalci drugih jugoslovanskih republik s stalnim prebivališčem v Sloveniji državljanstvo brez omejitev. Glede aktualnega zakona so izjavili, da je “korak do zakona o rasni čistosti in korak do tega, da začnemo dajati injekcije”.

Jenulla je strah denacionalizacije
V. d. predsednika ljubljanskega temeljnega sodišča Hinko Jenull je za Delo povedal, da zaradi zakona o denacionalizaciji na sodiščih pričakujejo bistveno povečanje obsega dela, “samo s temi zadevami za dve leti”. Vloženi zahtevki so namreč zajemali široko paleto zaplenjenega imetja, “od nepremičnin, kot so podjetja, poslovni prostori, stanovanja, hiše, do zbirk umetniških slik, briljantov itd.”. Velika težava pri denacionalizaciji bodo po Jenullovih besedah pomanjkljivi, izgubljeni, preseljeni in uničeni sodni spisi ter nečitljive zemljiške knjige, ki bi jih bilo treba digitalizirati. Do digitalizacije je pozneje sicer prišlo, do pravičnega zaključka denacionalizacije pa ne.

Zadnje novice

Sorodne vsebine