Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,29-34): Tisti čas je Janez Krstnik zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem z vodo, da se on razodéne Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje s Svetim Duhom.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«
Evangelijski odlomek nas morda nekoliko spomni na slavospev iz časa božične devetdnevnice: “…Janez Krstnik je oznanjal njegov prihod in ko je prišel, ga je ljudem predstavil.” Evangelist Janez pa poroča, kako je njegov soimenjak predstavil Jezusa. Jezus je “Božje jagnje”. Motiv jagnjeta nas spomni na veliko noč. Če so Izraelci rešitev iz Egipta povezovali z Gospodovim mimohodom, ko je bilo prvorojencem v hišah, zaznamovanih z jagnjetovo krvjo, prizanešeno, je Jezus tisto jagnje, žrtvovano za ves svet. Kakor je napovedal že prerok Izaija: “Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh.” (Iz 53, 6) Da se tudi na upodobitvah velikonočnega dogodka pojavlja jagnje z zmagoslavnim banderom, ni naključje, saj tudi pesem slednica pravi: “Žrtvi velikonočni naj hvalnice pojo kristjani. Jagnje je rešilo ovce. Kristus nedolžni je z Očetom spravil grešnike.« V velikonočnem času Boga slovesneje hvalimo, kot pravi slavospev, ker je bilo darovano “velikonočno jagnje Kristus”. V velikonočni osmini tako pravi: “On je pravo jagnje, ki je odvzelo grehe sveta. S svojo smrtjo je uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje.”
