Piše: C. R., STA
V Splošni bolnišnici Izola bodo od ministrstva za zdravje prejeli 6,4 milijona evrov manj, kot so predvidevali, zato ne bodo izpeljali večjega dela letošnjih načrtovanih naložb. Svet zavoda je danes sprejel spremembo finančnega načrta. Ugotovil je tudi, da se na razpis za strokovnega direktorja ni prijavil nihče.
Z ministrstva za zdravje so obvestili bolnišnico, da ne bo dobila pričakovanih 10,9 milijona evrov, ampak aparat za magnetno resonanco in povračilo naložb v opremo ob epidemiji covida-19, v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov.
Zato so v Izoli znižali sredstva za naložbe s 16,8 milijona na 10,8 milijona. Iz finančnega načrta so črtali nakup dveh aparatov za računalniško tomografijo (CT). Odpovedati so se morali tudi prenovi nekaterih prostorov.
S preostalimi sredstvi so že zgradili nove prostore za citologijo in patologijo. Oprema prihaja, selitev načrtujejo za 1. september. 1. avgusta bodo začeli graditi nov radiološki oddelek. Gradijo še prostor za nov angiograf, je povedal direktor Radivoj Nardin.
22. junija se je iztekel razpis za delovno mesto strokovnega direktorja bolnišnice. Prijavil se ni nihče, zato bodo razpis ponovili, a Nardin dvomi v uspešnost. Po njegovih besedah je strokovni direktor uvrščen v isti plačilni razred kot zdravnik specialist, ne prejema pa nobenih dodatkov. “Finančno neracionalno je prevzeti večjo odgovornost za manjšo plačo,” je dejal. Tudi Nardin medtem še čaka, da bo ministrstvo za zdravje potrdilo sklep sveta zavoda, ki mu je 11. maja podelil nov direktorski mandat.
Svet zavoda je potrdil tudi sklenitev podjemnih pogodb z dvema zdravnikoma. Eden bo na okulističnem oddelku izvajal presejanje diabetične retinopatije, drugi na ginekološkem oddelku meritev nuhalne svetline. Nardin je članom sveta dejal, da bodo s sprejetjem sklepa zdravnikom omogočili zaslužek, hkrati pa pacientom omogočili dostop do storitve in bolnišnici boljšo izkoriščenost opreme. V primeru zavrnitve sklepa bi po direktorjevih besedah specialisti iz bolnišnice popoldne odhajali na delo drugam.
Člani sveta so se seznanili še z izsledki notranje revizije, ki je pokazala, da bi lahko bolnišnica na več področjih delovala bolje. V razpravi sta predvsem Gašpar Gašpar Mišič in Rado Pišot opozarjala, da je poročilo napisano tako, da bi si ga lahko nepoznavalci razlagali kot negativno oceno vodstvu bolnišnice, za katerega v svetu zavoda ocenjujejo, da dela dobro.
