1.5 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Minister Hojs razkriva, kako dobro bo v resnici poskrbljeno za tiste, ki delajo v rizičnih razmerah

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Mlekuš je svojim članom napisal solzavo pismo, kako naj bi bili tako za Vlado RS kot tudi za delodajalca policisti nepomembni in zgolj nujno zlo, edino merilo pa naj bi bilo teptanje njihovih pravic. Mlekuš se pri tem infantilno sklicuje na neko neimenovano neuradno razlago in navedbe nekaterih medijev, ki seveda poročajo nenaklonjeno vladi. Da so tako vladi kot Ministrstvu za notranje zadeve policisti še kako pomembni, priča dejstvo, da se je minister Hojs nemudoma odzval na obtožbe in še isti dan odgovoril na pismo SPS. Hojs je tako razkril, da je vlada v interventnem zakonu, ki naj bi bil uveljavljen v tem tednu, predlagala tudi uvedbo novega dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19, do katerega bodo lahko upravičeni tisti, ki bodo zaradi obvladovanja epidemije nadpovprečno ogroženi oziroma prekomerno obremenjeni. Očitno je, da želijo nekateri kljub vsem naporom vlade med svoje člane vnašati razdor in nezadovoljstvo, kar pa koristi zgolj in samo opoziciji, ki pri tem, da bi se spet zavihtela na oblast, ne izbira sredstev.

 

Sindikat policistov Slovenije (SPS) je svoje člane obvestil, da je bil neuradno seznanjen, da je v preteklih dneh potekala korespondenčna seja Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki naj bi podala razlago 11. točke 39. člena glede dodatka za delo v rizičnih razmerah v času razglašene epidemije. Omenjena točka 39. člena KPJS se glasi: “Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.”

Predsednik sindikata mag. Kristjan Mlekuš se v svojem sporočilu članom sklicuje zgolj na objave v nekaterih medijih, ki so poročali, da naj bi Vlada RS poskušala izplačilo dodatka spraviti na minimalno število zaposlenih in da gre pri obljubah o plačilu najbolj obremenjenih in ogroženih javnih uslužbencev zgolj za slepilni manever. Nadalje Mlekuš trdi, da se je ta trditev “izkazala za resnično tudi pri obljubljenih 200 odstotkih dodatka v ‘mega korona zakonu’, kjer je Vlada namesto obljubljenih 200 odstotkov predlagala (in DZ potrdil) zgolj 100 odstotkov. Poleg tega se po tem zakonu oba dodatka seštevata in skupaj ne smeta presegati več kot 100 odstotkov dodatka.”

Kakšen pomen ima nasprotovati neuradni razlagi?!
Mlekuš tudi trdi, da so bili obveščeni, da “so vladni člani komisije skupaj s predsednico komisije preglasovali sindikalne predstavnike in sprejeli razlago omenjenega člena, ki ni v prid zaposlenih v javnem sektorju, temveč je izrazito v prid delodajalcem”. Ne da bi Mlekuš počakal na uraden odziv in uradno razlago, je svojim članom nadalje ponudil neko neuradno razlago, ki pa so ji sindikalni predstavniki nasprotovali, saj so bili mnenja, da je “napačna in presega pristojnosti komisije za razlago. Razlaga je skrajno problematična, saj omogoča neenako prakso, arbitrarnost in skrajno oženje kroga prejemnikov dodatka po KPJS”. Mlekuš se torej sklicuje na neko neuradno razlago, na govorice in določene zapise v medijih – a kakšen pomen ima sploh nasprotovati neki neuradni razlagi z namenom, da med svojimi člani sproža neutemeljeno negodovanje in tudi skrbi? Poleg tega bi informacije lahko preveril pri samih akterjih in tako pridobil uradno razlago. Zakaj torej tega ni storil, razen če je bil namen njegovega pisma točno določen?

Kristjan Mlekuš (Foto: STA)

Po Mlekuševih internih informacijah naj bi bil “problematičen tudi sam postopek sprejemanja razlage”, je zaupal svojim članom, ki jih poziva, naj vložijo tožbene zahtevke, rekoč: “SPS je že stopil v kontakt s svojimi pravnimi zastopniki in bomo vsem članicam in članom zagotovili pravno pomoč pri vložitvah tožbenih zahtevkov.” Na koncu Mlekuš zavaja še naprej in solzavo zaključi, češ “v teh težkih časih, ko izpostavljamo tako svoje zdravje kot življenja, kot tista naših najbližjih in smo poleg zdravstvenih delavcev najbolj izpostavljena poklicna skupina, vidimo, da smo za Vlado RS in za delodajalca nepomembni in zgolj nujno zlo, ki jih je potrebno na vsak način izigrati in ponižati” ter da je omenjenima “edino merilo teptanje pravic in zaposlenih”.

Nihče ne zanika njihove pomembnosti, še najmanj pa vlada in samo Ministrstvo za notranje zadeve, kar je razvidno tudi iz tega, kako sta se omenjena ob začetku koronakrize najprej postavila za pravice ravno teh skupin, ki delajo v najbolj rizičnih razmerah. Je pa Janez Janša že v DZ ob sprejemanju prvega zakonskega korona paketa razkril, kako določeni javni uslužbenci ne bodo dobili zasluženega dodatka ob aprilski plači, za kar pa ni kriva niti Vlada RS niti delodajalec, temveč je odgovornost predvsem na Levici, ki je zavlačevala in zahtevala prestavitev obravnave določenih točk za en dan, pa za eno uro … Kakšno podlo igro pri izigravanju javnih uslužbencev so se šli v stranki Luke Mesca, lahko preberete TUKAJ. Janša je v DZ še poudaril, da bo mogoče dodatek oz. dodatno nagrado od 10 odstotkov do dvojnega plačila izplačati za nazaj, dokler pa zakon ni bil v veljavi, je bilo možno le izplačilo kriznega dodatka v višini 65 odstotkov plače, in sicer neselektivno – ali toliko ali nič.

Uradna razlaga se razlikuje od Mlekuševe interpretacije
Na sporočilo SPS pa se je nemudoma odzval tudi sam minister za notranje zadeve Aleš Hojs in že s tem takojšnjim odzivom dal jasno vedeti, da mu vsi, ki spadajo po MNZ, nikakor niso nepomembni, kot hoče lažni vtis dajati Mlekuš. Namreč, če bi želeli primerjavo, kaj pomeni biti nekomu nepomemben, vam je lahko dober primer Šarčeva vlada, ki je številne pozive različnih skupin enostavno ignorirala.

Minister Hojs je ocene SPS označil za nekorektne. “Ravno nasprotno, vlada zagotavlja, da bodo najbolj izpostavljene poklicne skupine zagotovo prejele dodatek za delo v rizičnih razmerah in med njimi so tudi policisti, ki delajo v nevarnih pogojih,” je jasen. Z notranjega ministrstva ob tem pojasnjujejo, da iz razlage Komisije za razlago KPJS nesporno izhaja, da so do tega dodatka upravičeni vsi, ki v času epidemije opravljajo delo in naloge v nevarnih pogojih dela, torej tudi policisti in drugi zaposleni na ministrstvu.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Je pa seveda logično, da tudi med zaposlenimi, ki prihajajo na delo v času epidemije, obstajajo razlike glede izpostavljenosti tveganju. Dejstvo je, da tisti, ki svoje naloge opravlja v pisarni, ni izpostavljen enakemu tveganju kot policist, ki izvaja policijska pooblastila na terenu in je posledično ogrožen zaradi neposrednega stika z drugimi osebami. Mar SPS želi, da bi bil nekdo, ki dela med štirimi stenami in opazuje, kaj se dogaja zunaj zgolj skozi okno, izenačen s tistim, ki svoje zdravje in življenje dejansko razdaja ob pomoči ljudem na terenu? Takšna zahteva bi bila popolnoma nerazumna in zelo ponižujoča do tistega, ki je med delom dejansko ogrožen.

Na MNZ opozarjajo še na en nov dodatek – dodatek za nevarnost ali posebne obremenitve v času epidemije, ki ga bo omogočil nedavno sprejeti interventni zakon za blažitev posledic epidemije.

Foto: epa

Do dodatka za delo v rizičnih razmerah upravičeni za ves čas prisotnosti na delu
Poleg tega je Ministrstvo za javno upravo v zvezi z implementacijo sprejete razlage Komisije na ministrstva že naslovilo predlog, na podlagi katerega naj bi bile pripravljene enotne usmeritve, ki bodo zagotovile enako obravnavo zaposlenih glede upravičenosti do tega dodatka. Tako bi bili na primer zaposleni, katerih delo vključuje neposredno delo z okuženimi osebami, potencialno okuženimi osebami, odkrivanje okuženih oseb in izvajanje pooblastil za namen zajezitve in omejevanja epidemije, upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah za ves čas prisotnosti na delu, zasledimo na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve (več o tem TUKAJ).

Se je pa na koncu minister Hojs vprašal po potezah SPS v zadnjih dneh, ki mu “porajajo upravičen dvom, da si ta sindikat resnično želi korektnega sodelovanja, k čemur sem se sam v javnih nastopih večkrat zavezal”.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine