Piše: C. R.
Zadnji dan 64. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je bil v znamenju povezovanja, mladih in žensk v kmetijstvu. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se je srečal s predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij iz zamejstva, na zaključku projekta AgriNextGen pa poudaril pomen prenosa znanja ter ustvarjanja pogojev za delo in življenje na podeželju. Državna sekretarka Mojca Erjavec se je udeležila Dneva avstrijske Štajerske, kjer je bila posebna pozornost namenjena kmeticam in vlogi žensk v kmetijstvu.
Minister Janez Cigler Kralj se je ob robu sejma odzval tudi na višje cene goriva. Poudaril je, da so kmetje, gozdarji, ribiči in čebelarji zaradi rasti cen energentov in mineralnih gnojil, ki so posledica konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, pod velikimi stroškovnimi pritiski. Za blažitev posledic podražitev energentov in mineralnih gnojil bo zagotovljenih več kot osem milijonov evrov dodatne pomoči. »Kmetovalcem bomo pomoč predvidoma nakazali do konca leta. Skrajni rok po predpisih Evropske unije je sicer februar prihodnje leto, vendar bomo storili vse, da bodo sredstva izplačana čim prej,« je povedal minister. Dodal je, da kmetje ne bodo ostali sami ter da ministrstvo skupaj s pristojnimi resorji in kmetijskimi organizacijami pripravlja tudi dodatne ukrepe za pomoč pri soočanju z visokimi stroški in posledicami letošnjih perečih razmer v kmetijstvu.
Na tradicionalnem srečanju s predstavniki slovenskih zamejskih organizacij, združenih v koordinaciji AGRASLOMAK, so le-ti izpostavili potrebo po nadaljnji finančni in organizacijski podpori države. Minister jim je zagotovil, da se Vlada Republike Slovenije zaveda njihovega pomena pri ohranjanju enotnega slovenskega kmetijskega prostora: »Pomembno je, da v zamejstvu deluje svetovalna služba v slovenskem jeziku, da zemljo obdelujejo Slovenci in da se na ta način ohranja slovenstvo v naših zamejskih skupnostih«. Po njegovih besedah je krepitev povezav med matično domovino in slovenskimi skupnostmi v zamejstvu pomemben del prizadevanj za dolgoročni razvoj kmetijstva ter ohranjanje slovenske kulturne in jezikovne identitete.
»Temelj slovenskega kmetijstva so družinske kmetije. Če družine ne bodo imele časa za kakovostne odnose, potem nimamo prihodnosti,« je dejal minister. Ob tem je izpostavil tri ključne prioritete: generacijsko prenovo, odporno in stabilno pridelavo varne hrane ter digitalizacijo in umetno inteligenco. Poudaril je, da so usmerjene v lajšanje pogojev kmetovanja ter manjšanje finančnih, organizacijskih in administrativnih bremen.
Prihodnost slovenskega kmetijstva v luči medgeneracijskega prenosa znanja je bila v ospredju tudi na zaključku četrte sezone projekta AgriNextGen, financiranega iz sredstev EU. Minister Cigler Kralj je nagovoril udeležence in čestital prejemnikom priznanj. Poudaril je, da slovensko kmetijstvo ne temelji le na številkah, hektarjih in proizvodnji hrane, temveč predvsem na ljudeh, njihovem znanju, vztrajnosti in odgovornosti. »Prihodnost slovenskega kmetijstva bo odvisna od tega, koliko mladih bomo uspeli spodbuditi, da bodo v kmetijstvu prepoznali priložnost za ustvarjanje, podjetnost in dostojno življenje,« je poudaril.
Po njegovih besedah mladi v kmetijstvo prinašajo nova znanja, digitalne rešitve, sveže poglede in energijo, hkrati pa od starejših generacij prevzemajo dragocene izkušnje. Pozdravil je tudi nadaljevanje projekta AgriNextGen, saj bodo tako javnosti še naprej predstavljene uspešne zgodbe slovenskega kmetijstva, spodbujano vključevanje mladih in okrepljeno zavedanje o pomenu domače pridelave hrane. »Slovensko kmetijstvo potrebuje znanje, sodelovanje in pogum za prihodnost. Predvsem pa potrebuje ljudi, ki verjamejo v njegovo poslanstvo,« je sklenil.
Državna sekretarka Mojca Erjavec se je udeležila Dneva avstrijske Štajerske, kjer je bila letos pozornost namenjena ženskam oziroma kmeticam ter njihovi vlogi v kmetijstvu in na podeželju. Poudarila je: »Ženske so nepogrešljive pri delu na kmetijah, v prehranski verigi in pri ohranjanju življenja na podeželju. Vendar njihova vloga pogosto ostaja premalo prepoznana. Zato je pomembno, da jim omogočamo enakovreden dostop do znanja, razvojnih priložnosti in sodelovanja pri odločanju o prihodnosti kmetijstva in podeželja.« Dogodek je bil tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter nadaljnjo krepitev sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Štajersko.
Ministrstvo za kmetijstvo je letošnji nastop na AGRI vsebinsko zgradilo okoli treh ključnih področij – digitalizacije, mladih in lokalno pridelane hrane. Obiskovalcem so bile predstavljene digitalne rešitve in nove tehnologije, vsebine s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter zgodbe ljudi, ki soustvarjajo slovensko podeželje. Sejem je bil hkrati prostor neposrednega dialoga s kmeti, predstavniki agroživilske verige, mladimi, stroko, lokalnimi skupnostmi in mednarodnimi partnerji. Vsak dan so lahko obiskovalci na zajtrku govorili z ministrom in državnima sekretarjema. Na razstavnem prostoru je bil tudi otroški kotiček in nagradna igra. Prihodnje leto bo zopet priložnost za številne izmenjave in predstavitev dobrih zgodb in projektov, ki jih podpirajo na ministrstvu.
