Občina Ajdovščina je gospodarsko in kulturno središče Vipavske doline, ki jo obdajajo Trnovska planota, Nanos in Hrušica. Občino sestavlja 26 krajevnih skupnosti in 45 naselij. Za župana se bodo čez dober teden pomerili trije kandidati.
Ajdovščina se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 18. mesto, po številu prebivalcev pa na 20. Po dostopnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je imela občina sredi leta 2014 približno 18.900 prebivalcev, ki so bili v povprečju stari 41,8 leta, kar je manj od povprečne starosti prebivalcev Slovenije, ki znaša 42,4 leta. Med osebami v starosti od 15 do 64 let jih je bilo približno 58 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih, kar je za odstotek več od slovenskega povprečja. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 10 odstotkov nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7 odstotkov, kar pomeni, da je znašala 934,23 evra v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki je 1.005,41 evra. V zadnjih letih je občina poskrbela za razvoj podjetništva, saj so na obrobju občine, predvsem v bližini hitre ceste skozi Vipavsko dolino, dobile prostor komunalno opremljene poslovne in obrtne cone.
Vrednote iz gospodarstva
Vendar prostora za številne gospodarske subjekte, ki želijo investirati, in teh je veliko, kmalu ne bo več. »Poslovne cone se polnijo in bodo v naslednjem mandatu zasedene, zato je treba razmišljati širše,« je prepričan Miha Kapelj, predsednik občinskega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) Ajdovščina in kandidat za župana. Pri tem ocenjuje, da v Ajdovščini ni več veliko mest za širjenje industrijskih con, zato bi bilo treba iskati zemljišča drugje v občini. Gospodarski razvoj pa odpira še eno težavo – zagotovitev ustrezne delovne sile, ki je v občini primanjkuje, saj se na delo drugam vozi več kot polovica občanov. S prihodom delovne sile od drugod pa je naraslo povpraševanje po stanovanjih in stanovanjskih hišah v Ajdovščini. Kapelj zato pravi, da bi bilo treba gospodarstvenike stimulirati, da po končanem šolanju sprejmejo domače fante in dekleta. Tudi Kapelj je zaposlen v gospodarstvu. Izkušnje je nabiral že v več gospodarskih družbah, od prehrambne industrije do velikih mednarodnih podjetij ter srednje velikih lokalnih podjetij, kjer je zaposlen tudi zdaj. Vprašamo ga, katere veščine iz gospodarstva lahko prenese na delo občinske uprave. »Prva je,« pravi, »da je treba za vsak denar pošteno in trdo garati, druga stvar pa je, da se naučiš, kam in kako denar vlagaš.« Obljublja, da bo treba še bolj trdo delati in izkoristiti vsak dodatni evro iz evropskih skladov. Njegova vizija namreč je, da se posebna pozornost nameni občinski upravi. »Ko stopiš v občinsko stavbo, mora biti jasno, da so tam ljudje, ki bodo vsakemu občanu pomagali po svojih najboljših močeh. Verjetno je prav vsak občan doživel kakšno neprijetno izkušnjo. Zato je treba to spremeniti, poskrbeti za pravično, hitro, prijazno, učinkovito in predvsem z ničelno toleranco do korupcije okronano občinsko upravo,« je jasen sogovorec.
Za pošteno tekmo
Tudi delo občinske uprave mu je že znano, saj je še kot študent nekaj časa služboval na občinski upravi občine Pivka. Leta 2005 je bil izvoljen tudi v tamkajšnji občinski svet. Potem ko se je preselil v Ajdovščino, je bil štiri leta član odbora za finance. »Kandidat sem postal po tehtnem premisleku z vsemi člani izvršilnega odbora SDS Ajdovščina. Sem tudi predsednik občinskega odbora SDS in že od spomladi so me člani izvršnega odbora nagovarjali h kandidaturi,« pravi Kapelj, pri tem pa prizna, da je imel namen kandidirati že v Pivki. Po poroki se je preselil v Ajdovščino in je moral politično pot začeti znova. Našel je dovolj podpore in tako je želja po kandidaturi znova dozorela. Njegova protikandidata v tekmi za županski stolček sta izkušena politika – dolgoletni župan in nekdanji poslanec Marjan Poljšak in sedanji župan Tadej Beočanin, za katerega Kapelj pravi, da je sicer dobil ogromno priznanj, kar je pozitivno, vendar mu manjkajo izkušnje iz gospodarstva, kjer je treba skrbeti tudi za pritok sredstev in ne samo za uspešno porabo. »Iz tega sledi tudi čezmerno zaposlovanje na občinski upravi in čudne izbire zunanjih izvajalcev,« opozarja sogovorec, ki si želi, da bi bila volilna kampanja korektna, poštena in v luči nadaljnjega razvoja občine. Infrastrukturnega razvoja občini v preteklih letih sicer ne odreka, po drugi strani pa pravi, da je šla po tej poti v zadnjih letih večina občin v Sloveniji. Že nekaj let se tudi v občini Ajdovščina ureja predvsem komunalna infrastruktura na področju pitne vode in kanalizacijskega omrežja. »V SDS si mirne vesti lastimo del zaslug, saj naši svetniki v vseh dosedanjih sklicih občinskega sveta dosledno in glasno podpirajo občinske razvojne projekte,« se pohvali Kapelj in pri tem poudari, da se je treba zavedati, da gre še vedno za osnovno infrastrukturo.
Dobro počutje občanov
V občini zaznava dokaj neenakomeren razvoj po posameznih krajevnih skupnostih. »Turizem kot ena ključnih strategij občine nikakor ne more sloneti le na razvoju Ajdovščine kot občinskega središča, ampak zahteva enakomeren in enoten pristop po vseh vaseh, torej na območju celotne občine,« je prepričan. Veliko problemov imajo tudi na področju kmetijstva, saj namakanje še vedno ni urejeno. Zlasti za male kmete, ki imajo težave tudi pri prodaji pridelkov. Kapelj je prepričan, da bi morala občina pomagati pri obstoju manjših kmetij. Za župansko kandidaturo se je odločil, ker verjame, da lahko v občini Ajdovščina še marsikaj stori, ker je veliko neurejenih področij. »Najprej moramo poskrbeti za dobro počutje občanov. Občina mora poskrbeti, da se bodo tako občani kakor tudi obiskovalci počutili prijetno,« pravi Kapelj. V njegovem programu imajo mesto številni načrti: informacijska avtocesta, obnova dotrajanih odsekov občinskih cest, prometna razbremenitev Ajdovščine, brezplačen avtobus za obiskovalce in občane, parkirna mesta na obronkih in tudi krepitev domoljubja. »Poskrbel bom, da bo v vseh ustanovah, predvsem pa v vzgojnih, ponosno plapolala slovenska zastava in da bo v vsaki učilnici visel grb. S tem bomo pokazali tudi vsakemu obiskovalcu, kam je prišel in kakšni sta naša kultura in dediščina,« obljublja kandidat. Podporo pričakuje od tistih občanov, ki razmišljajo skladno z njegovim programom in so jim blizu vrednote, ki jih zagovarja. Zmaga pa bi mu pomenila potrditev, da je s kandidaturo izbral pravo pot – tako zase kot za občino in občane.
