V Sloveniji je bilo 26. aprila 2018, v času pred povečanim migrantskim valom, nastanjenih že 876 migrantov, ki nas mesečno stanejo vsaj 1,7 milijona evrov. Večina jih prebiva v zasebnih nastanitvah. Kar 86 odstotkov vseh jih zaprosi za azil. Na območju Bele krajine in v zadnjih dneh tudi Kočevskega pa je od 1. januarja v Slovenijo nezakonito vstopilo 478 migrantov, krepka večina na območju Bele krajine.
Po podatkih policije je v Slovenijo do 24. aprila 2018 v Beli krajini vstopilo 358 migrantov, po tem datumu pa so poročali še o 102 migrantih. Skupno je bilo to 460 migrantov. Na območju Kočevskega sta do 29. aprila 2018 mejo nezakonito prečkali le 2 osebi, pri tem so enega migranta odpeljali v azilni dom, eno osebo, ki je bila državljan Evropske unije, pa so po zaključenem postopku izpustili. Nato pa so s Policijske uprave Ljubljana 2. maja 2018 poročali o kar 16 nezakonitih vstopih v državo, vse so odpeljali v azilni dom. Na območju Ribnice ni bilo nobenega vstopa.
Za primerjavo. Lani v istem obdobju so na območju Policijske postaje Kočevje izsledili in prijeli 17 oseb, na območju Bele krajine pa so v istem obdobju lani zabeležili le 40 tujcev. Skupno je bilo to 57 tujcev. Letos jih je vstopilo vsaj 12-krat več.
86 odstotkov jih je zaprosilo za azil
Večina prijetih zaprosi za azil. Doslej je za to zaprosilo 86 odstotkov vseh prijetih, kar pomeni, da je letos za azil zaprosilo okoli 412 prijetih migrantov na območju Bele krajine in Kočevskega. Po narodnosti je med migranti največ Alžircev, sledijo Maročani in Pakistanci. S policije so nam tudi potrdili, da v nadaljevanju leta pričakujejo povečanje nezakonitih vstopov tako na območju Bele krajine kot tudi na Kočevskem. Policijo in notranje ministrstvo smo zato vprašali, kakšne ukrepe izvajajo za zaščito prebivalcev in njihovega premoženja, predvsem pa za njihovo varnost. Pred dnevi je namreč črnomaljska županja pozvala občane, naj se tujcem ne približujejo in naj zaklepajo vrata tudi ob kratki odsotnosti. S tem je občanom poslala opozorilo, da gre lahko tudi za nevarne osebe.
V patruljah so tudi pripadniki Slovenske vojske
Tako s Policijske uprave (PU) Novo mesto kot s PU Ljubljana, ki pokriva kočevsko-ribniško območje, so nam sporočili, da so ob zaznanem povečanju nezakonitih prehodov meje začeli izvajati številne aktivnosti za preprečevanje in zmanjšanje nezakonitih prehodov. Novomeška policijska uprava poroča, da so s policisti drugih enot PU Novo mesto okrepili število policistov, ki na območju Bele krajine varujejo državno mejo. Tako pri delu policistom pomagajo vodniki službenih psov, občasno tudi policisti Specializirane enote za nadzor državne meje in policisti Postaje konjeniške policije Ljubljana. Območje pregledujejo s pomočjo policijskega helikopterja, v nočnem času mejo nadzorujejo tudi z napravami za nočno opazovanje. V patruljah skupaj s policisti so tudi pripadniki Slovenske vojske.
S PU Ljubljana pa so nam sporočili, da varovanje državne meje poteka s klasičnimi oblikami policijskega dela (opazovalne službe, patruljiranje in podobno). Naloge pa poleg policistov iz območnih enot izvajajo tudi policisti iz področnih enot, kot so vodniki službenih psov in konjeniki. Pri varovanju državne meje redno uporabljajo tudi policijski helikopter. Tudi oni sodelujejo s Slovensko vojsko, ki izvaja patruljiranje na državni meji skupaj s policisti.
Na vprašanje, koliko policistov in drugih oseb dnevno varuje državno mejo, pa so nam odgovorili, da je to »skladno s trenutno izdelano varnostno oceno« in da moramo razumeti, da iz operativnih razlogov števila policistov in drugih oseb ne morejo razkrivati.
Ministrstvo tudi o tehničnih ovirah oziroma ograjah
Obrnili smo se tudi na ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar. Sporočili so, da dnevno spremljajo in ocenjujejo situacijo ter temu primerno izvajajo ustrezne ukrepe. Zaznavajo porast ilegalnih prehodov državne meje, vendar menijo, da jih še vedno uspešno obvladujejo. Poudarili so, da poostreno izvajajo nadzor tako na meji kot tudi v notranjosti države.
Policija osebe, ki so nedovoljeno vstopile na slovensko ozemlje, obravnava sproti na policijskih postajah, v skladu s predpisanimi postopki in v okviru svojih obstoječih kapacitet, navajajo. Pri upravljanju nezakonitih prehodov meje in usmerjanju migrantov so policiji v pomoč tudi postavljene začasne tehnične ovire, ki jih poznamo kot ograje. Na ministrstvu dodajajo, da te ograje omogočajo učinkovito varovanje zunanje schengenske meje in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. Ministrstvo: “Če pa bi se na določenih izpostavljenih delih povečalo tveganje za nezakonite prehode meje, bomo dodatno postavili začasne tehnične ovire, ki so se že do zdaj izkazale kot koristen pripomoček.”
Ministrstvo za notranje zadeve tako ne izključuje postavitve dodatnih ograj. Navajajo, da jih postavljajo na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na pretekle izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Republike Slovenije. Konkretno kdaj, kje in v kakšnem obsegu, pa bo odločeno na podlagi konkretnih ocen in predlogov policije. Glede na to, da so migranti dnevno na slovenski južni meji (v zadnjih dneh so jih zaznali tudi v Halozah) in jih je čedalje več, vmes pa bodo tudi volitve in potem čas brez vlade, smo se po odgovore napotili tudi v kabinet odhajajočega predsednika vlade v odstopu.
Cerarju je figo mar za državljane, njihovo varnost, življenja in premoženje
Želeli smo namreč dobiti odgovor Mira Cerarja. Vendar pa ima ta kot predsednik stranke SMC v tem predvolilnem času očitno več skrbi s svojo stranko kot s prebivalci države, ki jo (še vedno) vodi. Želeli smo izvedeti, kaj bo naredila vlada, katere del so SMC, SD in DeSUS, kakšne ukrepe bodo sprejeli in ali bodo stanje obravnavali tudi na seji vlade. Namesto odgovora pa so nam iz vladnega kabineta odgovorili le, naj se »obrnemo na pristojno ministrstvo«. Prosili smo še za Cerarjevo stališče kot predsednika vlade, vendar tudi tega nismo dočakali.
Kaj se dogaja ob Kolpi?
Hrvaški mediji in tudi drugi v sosednjih južnih državah migrantski temi – v nasprotju z večino slovenskih – namenjajo veliko pozornosti. Med drugim smo v enem od hrvaških medijev zasledili izjavo Borisa Grabrijana, direktorja Javnega zavoda Krajinski park Kolpa. Novinarjem je namreč povedal, da na obrežju Kolpe čistijo za migranti. Na naše vprašanje, ali to drži, nam je sporočil, da so že lani opazili odpadke in obleke migrantov, po njihovem postanku po prečkanju Kolpe (in o tem obvestili policijo), potem pa še večkrat. Letos pa policija dogajanje spremlja bolj natančno. Dodal je: “Nazadnje smo na odvržene obleke naleteli na pohodu po Grajski pešpoti (pred 14 dnevi) v bližini Žuničev.” Pa tudi policija jih je prosila, naj z zavodovim traktorjem odpeljejo smeti – odvržene predmete migrantov, ki so jih v akciji zbrali kar – policisti.
Vlada objavlja zastarele podatke, kljub temu so skrb zbujajoči
Migrante, ki zaprosijo za azil, in teh je večina, policisti po opravljenih postopkih prepeljejo v azilni dom. Podatki za (celotno) Slovenijo kažejo, da je bilo 26. aprila 2018 na različnih mestih 302 prosilcev za azil. Od tega jih je bilo 6 v zaporu, razseljenih po Sloveniji jih je bilo 53. Kje se ti nahajajo, zaenkrat še ne vemo. Dodajmo, da so zadnje objavljeni vladni podatki že zastareli, prihodi migrantov so se namreč med prazniki bistveno povečali.
Hkrati pa se v Sloveniji nahaja še 574 migrantov, ki jim je azil že odobren. Največ, kar 524, jih je v zasebni nastanitvi. Tudi tega, kje so te zasebne nastanitve, zaenkrat še ne vemo. Morda pa se tudi v tem skriva odgovor na nedavno Cerarjevo izjavo, da so migrantske kapacitete v Beli krajini že zapolnjene? Skupno je bilo na dan 26. april 2018 v Sloveniji 876 migrantov: 302 sta čakala na odobritev azila, 574 migrantom pa so azil že odobrili. Več podatkov: statistika
Navedenemu ob rob še tole. Računsko sodišče RS je že pred časom objavilo, da nas vsak prosilec za azil ali tisti, ki mu je azil odobren, mesečno stane 1.963 evrov. Azilant pa je lahko v državi zelo dolgo, več mesecev, tudi let. Mesečni znesek za navedenih 876 migrantov na dan 26. april 2018 je 1.719.588 evrov. Kar je približno 2.770 povprečnih pokojnin, ali 2.770 mesečnih zajamčenih plač, ali okoli 5.500 socialnih pomoči, da o štipendijah in drugih transferjih prebivalstvu, tudi nižjih davkih, niti ne govorimo.
Prosilci za mednarodno zaščito, nastanitve, na dan 26. april 2018:
AZILNI DOM 121
IZPOSTAVA AZILNEGA DOMA NA KOTNIKOVI ULICI V LJUBLJANI 49
IZPOSTAVA AZILNEGA DOMA V LOGATCU 28
BOLNIŠNICA 1
DIJAŠKI DOM POSTOJNA 11
ZAPOR, HIŠNI PRIPOR 6
CENTER ZA TUJCE VELIKI OTOK 33
RAZSELJENI 53
Skupaj: 302
Nastanitve migrantov, ki jim je azil že odobren, stanje na dan 26. april 2018
INTEGRACIJSKA HIŠA LJUBLJANA 14
INTEGRACIJSKA HIŠA MARIBOR 23
IZPOSTAVA KOTNIKOVA ULICA V LJUBLJANI 2
DIJAŠKI DOMOVI 11
REJNIŠTVO 0
ZASEBNA NASTANITEV 524
SKUPAJ 574
V prispevku so navedena dejstva in odgovori, kot smo jih prejeli od policije in ministrstva za notranje zadeve.
Več si lahko ogledate na portalu moja-dolenjska.si
