Piše: L.K.F.
Na povabilo Ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije je med 29. novembrom in 1. decembrom 2021 potekalo strokovno izobraževanje na temo presoje vplivov na svetovno dediščino. Za slovenske udeležence ga je izvedel Mednarodni center za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (ICCROM).
Kakor poudarjajo na ministrstvu za kulturo, je presoja vplivov na kulturno dediščino pomemben instrument varstva in celovitega ohranjanja kulturne dediščine v okviru nacionalnih zakonodaj in praks, ki temeljijo na mednarodnih in evropskih strateških dokumentih ter politikah. Podobno kot v večini evropskih držav je tudi v Sloveniji presoja vplivov na dediščino del celovite presoje vplivov na okolje.
Proti degradaciji ali drugim negativnim vplivom na dediščino
Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (UNESCO, 1972) predvideva presojo vplivov na dediščino skladno z določili Operativnih smernic za implementacijo konvencije za tiste razvojne projekte in dejavnosti, ki so načrtovane v območjih svetovne dediščine ali v njihovi neposredni bližini. »Študije vplivov morajo služiti ugotavljanju potreb in razvojnih alternativ ter določitvi potencialnih pozitivnih in negativnih vplivov na izjemno univerzalno vrednost vpisanega območja. Oblikujejo tudi priporočila proti degradaciji ali drugim negativnim vplivom na dediščino. Naraščajoče število izvedenih študij vplivov na svetovno dediščino, med katerimi so večji infrastrukturni in razvojni projekti, ki posredno vplivajo na širši prostor in življenje prebivalcev, dokazuje kompleksnost upravljanja z dediščino ter nujnost vključevanja skupnosti in načel trajnostnega razvoja,« so poudarili na mednarodni delavnici.
Za projekt NUK 2 je treba narediti celostno presojo
Ob vpisu del Jožeta Plečnika v Ljubljani na Seznam svetovne dediščine je bila med priporočili Odbora za svetovno dediščino tudi izvedba celostne presoje projekta NUK2 in vpliva načrtovanih razvojnih projektov v spomeniškem območju ali njegovem vplivnem območju. S konkretnimi vprašanji glede posegov v spomenike in območja se srečujejo tudi druga slovenska območja na Seznamu svetovne dediščine, načela presoj pa prenašamo tudi na obravnavo nacionalno pomembne dediščine.
»Presoja vplivov je pomemben del upravljanja kulturne dediščine na podlagi holističnega pristopa, ki temelji na dediščinskih vrednotah, se odziva na urbane razvojne potrebe in vključuje širok krog deležnikov,« so še izpostavili. Zato je slovenski organizacijski odbor – Špela Spanžel (Ministrstvo za kulturo), Špela Karo, Mateja Kavčič in Irena Potočnik (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) – skupaj z ICCROM zasnoval delavnico v okviru izobraževalnega programa za svetovno dediščino, ki je povezala dediščinske strokovnjake, urbaniste in prostorske načrtovalce, upravljavce območij svetovne dediščine, arhitekte, investitorje in sodelavce ministrstev.
Tridnevna spletna delavnica je bila prva v vrsti strokovnih izobraževanj, ki jih bodo izvedli v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki in svetovalnimi telesi UNESCO.
