8.8 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Kučana, Stanovnika, Jurija, Golobiča, Mastnaka … prevevalo razočaranje, ker jim samostojna Slovenija pomeni napako in celo katastrofo! Veliko raje bi še naprej živeli v komunističnem raju Jugoslaviji …

Kljub temu, da je le malokdo verjel, da bo Slovenija sposobna razglasiti in zavarovati suverenost, je prišlo do razorožitve TO. Čeprav to zanikajo, je takratna slovenska oblast za to vedela in celo sodelovala. Kljub temu pa smo dandanes priča prodajanju laži, kako naj bi za največjega osamosvojitelja veljal zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan, za katerega osamosvojitev ni nikoli predstavljala intimne opcije. Na raznovrstnih proslavah in prireditvah pa smo lahko priča jugoslovanskim zastavam s simbolom rdeče zvezde, ki so se nahajali na tankih sovražne JLA, ki so želeli preprečiti razpad Jugoslavije za vsako ceno.

Iz dokumentov uprave varnostno-informativne službe, z dne 26. 6. 1991, pod oznako strogo zaupno, je razvidno, kakšne elemente onemogočanja oz. oviranja procesa slovenske osamosvojitve so si zastavili na sovražni strani. Eden izmed oficirjev iz Maribora je povedal, da naj bi enote JLA dobile izrecno navodilo, da preprečijo sleherno obliko incidenta in nikomur ne dovolijo vstopa v območje, ki je v nadzoru mejnih enot JLA.

Z dezerterstvom zagrozili tistim, ki bi se odzvali na apel slovenske oblasti

V komandi mariborskega korpusa je potekalo več sestankov, ki so se jih udeležili tudi častniki iz Ljubljane in Zagreba, na katerih so razpredali o varovanju državne meje in vojaških objektov. Na sestankih z vojaki slovenske narodnosti v okviru 31. korpusa je bilo povedano, da bodo obravnavani kot dezerterji v primeru, da se odzovejo na apel slovenske oblasti in zapustijo JLA. “JLA bo z nelegalno vojsko uredila zadeve na svoj način,” je komentiral eden izmed oficirjev VS JLA.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve – Printscreen

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Iz tajnega dokumenta je razvidno, da so se zavzeli tudi za izvajanje ukrepov s pomočjo Zvezne uprave za kontrolo letenja, da bi Sloveniji zadali gospodarsko in politično škodo. Gre za naslednje možne ukrepe: “1. Bojkot jugoslovanskega zračnega prostora s strani tujih kontrol letenja, kar pomeni izgubo dohodka okrog 50.000 ameriških dolarjev letno. 2. Blokada zračnega prostora območne kontrole letenja v Zagrebu. in 3. Vpoklici kontrolorjem s strani JLA, ki ima kompetence tudi za prisilno privedbo.” “JLA v Srbiji je po nekaterih podatkih vpoklicala 5000 rezervistov in enako število novih vojakov, ki bodo razmeščeni po vsej Jugoslaviji. Vlaki proti Sloveniji naj bi bili namenjeni v Ljubljano, Maribor in Koper,” je med drugim zapisano v dokumentu iz leta 1991.

Na mejnih prehodih oziroma stražarnicah Jezerski vrh, Ljubelj in Korensko sedlo so vnovič aktivirali opazovalna mesta, kar v zadnjih mesecih (pred junijem 1991) ni bilo v navadi. Na opazovalnicah se je znašlo več vojakov, mejne patrulje pa so se odvijale v krajših časovnih presledkih. Ekipe vojakov iz stražarnic JLA so (4 vojaki v polni bojni opremi) izvajali opazovanje območij mejnih prehodov Korensko sedlo, Jezersko in Rateče. Aktivirana je bila deset let opuščena stražnica v Šempetru, ponovno pa je bila naseljena tudi stražnica v Opatjem selu.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Sovražne sile so se odločile, da v komandi brigade v Postojni prekinejo vse letne dopuste in ponovno uvedejo dežurstvo. Kljub temu, da je bilo oficirjem brigade dovoljeno, da lahko zapustijo prostor vojašnice, so morali biti ti v stalni dosegljivosti. Na vsake 2-3 dni pa je na obisk vojašnice prispel oficir iz nadrejene komande v Zagrebu ali Ljubljani z nalogo, da je pregledal in preučil dano situacijo ter če je potrebno izdal tudi dodatna navodila. Naloženo je bilo redno vzdrževanje vojaške tehnike, da bi bila ta pripravljena na takojšnjo uporabo. “Vsa skladišča JLA v Sloveniji naj bi bila prazna, razen skladišč v Grosuplju, Kranju in Novem mestu, kjer so le streliva in eksplozivna sredstva,” je še navedeno v dokumentu.

Za Stanovnika odcepitev Slovenije pomenila samomor

Janez Stanovnik, častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, nedvomno spada med tiste, ki si osamosvojitve Slovenije niso želeli, namreč ta je v intervjuju za titograjsko Pobjedo 1o. aprila 1989 izjavil, da je sicer res, da je pravica do samoodločbe in odcepitve neodtuljiva pravica, a bi zanj odcepitev Slovenije predstavljala samomor. “To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda. Vedeti je treba, da je naše zahodne meje podpisala Jugoslavija in ne Slovenija. V hipu, ko bi Slovenija nastopila kot neodvisna mednarodna enota, bi mirovna pogodba z Italijo prenehala veljati, če pa bi izgubili severno mejo, bi bilo to za slovenski narod samomor, ki mu ga bodoči rodovi ne bi odpustili,” je v svoji utemeljitvi izpostavil Stanovnik.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Kolumnist Mladine Mastnak si ni želel samostojne Slovenije

“Nehajmo že enkrat s slovensko samostojnostjo! Končajmo s to zablodo, dokler ne bo povsem prepozno!” je bilo zapisano v naslovu članka, objavljenega v Mladini leta 1991. Kolumnist Mladine in sociolog Tomaž Mastnak je vztrajal, da si ne želi samostojne Slovenije, češ, kdo nas bo pa priznal?

Mastnak je bil prepričan, da v Evropski skupnosti in v Združenih državah Amerike ne bodo podprli slovenske neodvisnosti. “Česar komunistom ni uspelo v pol stoletja, je Demos dosegel v letu dni. Ljudje so se petdeset let upirali komunizmu, ker jim je kratil človeka dostojno življenje. Zdaj si ljudstvo prosto voli, da bo živelo kot živina. Plebiscitarni podvigi so žabja volna,” je med drugim zapisal Mastnak dober mesec pred osamosvojitvijo Slovenije od Jugoslavije. Avtor članka je poudaril tudi, da nacionalna država lahko obstaja le v mreži sistemskih razmerij z drugimi nacionalnimi državami – če je druge suverene države ne priznajo, je ni. “In zdaj je že postalo očitno, da samostojne Slovenije druge nacionalne države ne mislijo priznati,” je bil jasen.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Sociolog Rastko Močnik v svoji kolumni z naslovom Kultura pod kopitom kar ni mogel skriti razočaranja nad osamosvojitvijo Slovenije in je v svojem zapisu napadal takratnega kulturnega ministra Andreja Capudra in obrambnega ministra Janeza Janšo, ki ga je obtožil trgovanja z orožjem, slednji naj bi na vlado vplival tako, da jo je spremenil v trgovca s smrtjo. Publicist in urednik ter nekdanji glavni urednik Mladine Miha Kovač je v svojem zapisu trdil, kako naj bi samostojnost Slovenije privedla do izolacije v mednarodnem prostoru, do kaosa, naposled pa bi se morali po njegovo ukloniti Beogradu.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Znano je, da Gregor Golobič ob 30. obletnici Majniške deklaracije izpostavil prepričanje, da naj bi vsebina Majniške deklaracije povzročila veliko hudega v Sloveniji, manj znano pa je, da se je ta v procesu sprejemanja Predloga ustavnega zakon za izvedbo ustavnega amandmaja leta 1990 obregnil ob obrambnega ministra Janšo in ga obtožil, da je ta uporabil konstrukt, s katerim je dal vedeti, da je ZSMS-LS (Zveza socialistične mladine Slovenije-Liberalna stranka) bolj vredno braniti Jugoslavijo kot pa Slovenijo. Golobič je ob tem izpostavil, da je takšna izjava zrela za kakšnega vojaškega tožilca Maziča ali podobnega in dodal prepričanje, da se kaže militarizem ob postavki, da se domovino brani samo z vojsko.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Bojkotiral celo proslavo

Republiški poslanec Franco Juri je v odprtem pismu slovenski oblasti in civilni družbi izrazil svoje razočaranje nad osamosvojitvijo in zatrdil, da takšne zgodovine osebno ni potreboval ter napovedal, da se proslave neodvisnosti Slovenije ne bo udeležil. “Ob taki nemoči pa je najmanj, kar lahko storim, to, da upoštevam svojo vest in etiko; tisto čemur pravi dostojanstvo in spoštovanje do samega sebe. Če je nujno tudi na račun politične kariere. Zato sporočam, da me na proslavi neodvisnosti Slovenije ne bo. Raje bom doma: gledal bom morje, širino, Svet.”

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je v enem izmed intervjujev leta 1992 zapisal, da je svetovalec za makroekonomsko politiko pri Drnovškovi vladi Neven Borak bolj poznan kot novinar Dnevnika s psevdomimom Veno Karbone, ki je 28. junija 1991, dan po agresiji JLA na Slovenijo, napisal komentar “Vojna napoved”, v katerem je obsodil odpor Slovenije proti okupatorju, vso krivdo pa zvalil na ministra za obrambo in za notranje zadeve.

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

Vir: Bela knjiga slovenske osamosvojitve- Printscreen

H. M.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine