Piše: L.K.F., STA
Kmetijski minister Jože Podgoršek je po današnjem sestanku s komisijo za odkup in prodajo žit v Ljutomeru poudaril, da je treba storiti vse, da slovenska pšenica ostane v državi. Ponovil je sicer, da je pšenice pri nas dovolj.
Namen sestanka je bil med drugim tudi dogovor o približnih modelih izračunov stroškov pridelave pšenice.
Minister Podgoršek je po sestanku komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, zadružne zveze in Sindikata kmetov Slovenije, izpostavil, da bi s tovrstnim dogovorom lahko že ta trenutek deležniki v žitni verigi sklepali zavezujoče pogodbe s slovenskimi kmeti, da bi slovensko žito v največji meri ostalo v Sloveniji tudi ob žetvi. Zagotovil je, da imamo v Sloveniji pšenice dovolj do žetve, tudi skladišča trgovskih verig so polna.
Nobene potrebe ni po prekomernem kupovanju hrane, sta še zatrdila minister in predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Slednji je spomnil, da se je slovenska krušna pšenica lani prodajala povprečno za 185 evrov za tono, pšenica najvišje kakovosti je dosegla ceno 215 evrov. Ta čas je cena pšenice na borzah več kot 350 evrov.
Letos bo 200.000 ton pšenice, previdno pri izvozu
Kot je napovedal Küčan, bodo ponovno predlagali, da bi se kot krušna uporabljala tudi pšenica z 9,5 odstotka beljakovin. Lani so po njegovih besedah približno 20.000 ton pšenice s tolikšno vsebnostjo beljakovin predelali v živinsko krmo. Prepričan je, da lahko kmetje v Sloveniji kljub suši in krizi z gnojili letos pridelajo 150.000 ton pšenice, vendar pa je treba “vso nadzorovati, pravilno razvrstiti in pravilno uporabiti v predelavi”.
Po mnenju predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča se je treba konkretno dogovoriti glede odkupa, da bo torej kmetijstvo vedelo, pri čem je. “Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino, ker si je s tem zagotovil obstoj in razvoj,” je opozoril.
Države EU po podatkih Eurostata skupaj letno v povprečju pridelajo 282 milijonov ton žit, od tega 123 milijonov ton navadne pšenice in 68 milijonov ton koruze v zrnju. Stopnja samooskrbe je na ravni EU za žita 112 odstotkov, za pšenico 136 odstotkov in za koruzo 85 odstotkov, so navedli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Slovenija pšenico uvaža iz Madžarske in Hrvaške, iz Rusije le gnojila
Slovenija žit iz Ukrajine in Ruske federacije ne uvaža, navadno pšenico in koruzo v zrnju uvaža iz sosednjih držav, zlasti z Madžarske in Hrvaške. Kot je po današnjem sestanku v Ljutomeru še povedal minister Podgoršek, bodo cene žit v naslednjih mesecih zagotovo še zelo nihale, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
Na končne cene prehrambnih proizvodov pa bo zagotovo vplival tudi dvig cen surovin in energentov. Za Slovenijo je skrb zbujajoča morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil. Največ gnojil za kmetijstvo sicer uvozimo s Hrvaške, na drugem mestu pa je Rusija, pa so še zapisali na ministrstvu.
