Javne finance v razsulu: V proračunu primanjkljaj, ministrstvu za delo zmanjkalo za socialne transferje, višjh pokojnin pa očitno ne bo!

Prihajajoči trendi v gospodarstvu so zaskrbljujoči, gospodarska rast se namreč vse hitreje ohlaja. Kot je nedavno ocenil finančnik Vodopivec, bo po vsej verjetnosti kmalu prišlo do recesije, ki pa bi se ji Slovenija kot manj razvita članica EU zaradi konvergence rasti lahko celo izognila, a le ob primernem vodenju. Šarčeva vlada ne ravna v skladu z upočasnjeno gospodarsko rastjo, kar je že rezultiralo v proračunskem primanjkljaju, ki je po prvih sedmih mesecih znašal 28,5 milijona evrov, medtem ko smo še lani v enakem obdobju zabeležili presežek v višini 72,7 milijona evrov. Ob tem je zaradi enormnega poviševanja socialnih transferjev denarja zmanjkalo tudi MDDSZ, in sicer kar 86 milijonov evrov, kar pa je nov absurd, da v času gospodarske rasti naraste število prejemnikov socialne pomoči. Slabo pa kaže z obljubljenimi dvigi pokojnin. Ekonomist Lahovnik je za Nova24TV komentiral, da je primanjkljaj v obdobju razmeroma visoke gospodarske rasti zaskrbljujoč, na problem visokega strukturnega primanjkljaja pa nas dalj časa opozarja tudi Evropska komisija. Meni, da bi morala država nižji gospodarski rasti prilagoditi tudi nižjo državno porabo.

 

Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, se je v državni proračun v sedmih mesecih nateklo nekaj manj kot 5,77 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo 5,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se medtem zvišali za 7,8 odstotka, na skoraj 5,8 milijarde evrov. Proračun je tako v prvih sedmih mesecih izkazal 28,5 milijona evrov primanjkljaja, je objavilo ministrstvo za finance. Pričakovani primanjkljaj v tem delu leta sta po pojasnilih finančnega ministrstva med drugim povzročila julijsko izplačilo letnega dodatka upokojencem in vračilo dohodnine. Samo julija je proračun tako pridelal primanjkljaj v višini 248 milijonov evrov. V lanskem sedemmesečju je sicer proračun izkazoval presežek v višini 72,7 milijona evrov. Ob tem velja poudariti, da takšne rezultate vlada dosega ob siceršnji gospodarski rasti, ki pa se pospešeno ohlaja. V letošnjem drugem četrtletju je bila glede na enako obdobje lanskega leta zabeležena 2,5-odstotna gospodarska rast, medtem ko je ta lani v enakem četrtletju znašala 3,7 odstotka glede na enako četrtletje v predhodnem letu. Že prejšnji teden je za spletni portal Nova24TV finančnik dr. Blaž Vodopivec ocenil, da je verjetnost, da bo v nekaj naslednjih kvartalih prišlo do recesije v evroobmočju, precejšnja, nad 50-odstotna.

Lahovnik primanjkljaj ob razmeroma visoki gospodarski rasti ocenjuje kot zaskrbljujoč
Da je vse več signalov, da se gospodarska rast močno ohlaja, posebej v izvoznih dejavnostih, ki so zelo odvisne od razmer na naših ključnih trgih, opozarja tudi dr. Matej Lahovnik z ekonomske fakultete, ki kot primer poudarja predvsem Nemčijo. Gospodarska rast je sicer še vedno pozitivna, ampak se je skoraj prepolovila. V zadnjem četrtletju je tako znašala le še 2,5 odstotka, zato bo temu po njegovih besedah treba prilagoditi tudi javno porabo. Kot je povedal za Nova24TV, proračunski primanjkljaj v višini 28,5 milijona evrov v prvih sedmih mesecih kaže, kako so po eni strani javni prihodki močno odvisni od ekonomskega cikla, odhodkovna stran proračuna pa je zelo toga: “Z drugimi besedami, rast davčnih prihodkov veliko hitreje upada kot rast javnih odhodkov.” Kot pravi, na problem visokega strukturnega primanjkljaja Evropska komisija opozarja že dalj časa, ta pojem pa se nanaša na primanjkljaj, ki ga beležimo, če izločimo učinek ekonomskega cikla: “Dejstvo, da imamo že v razmerah, ko je bila gospodarska rast v prvih sedmih mesecih še visoka, takšen primanjkljaj, je seveda zaskrbljujoče.”

Zaradi povišanja socialnih transferjev MDDSZ zmanjkalo kar 86 milijonov evrov
Kot je poročal Dnevnik, je ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve podcenilo svoje izdatke, kar je po vsej verjetnosti posledica še ne-videnega zviševanja socialnih transferjev, in to v času, ko gre gospodarstvu dobro, namesto da bi se osredotočili na spodbujanje zaposlovanja. MDDSZ je tako zmanjkalo vsaj 86 milijonov evrov, pri čemer pričakujejo, da bodo luknjo pokrila druga ministrstva, a Šarec in minister za finance Andrej Bertoncelj naj bi vztrajala, da sredstva poiščejo sami.

Lahovnik je ob tem oster in ravnanje MDDSZ opisuje kot nedopustno in neskrbno, saj si noben vladni resor ne sme privoščiti, da se pri načrtovanju izdatkov zmoti za kar 86 milijonov evrov, tako kot si nobeno gospodinjstvo ne sme privoščiti, da bi tako neskrbno načrtovalo svoj proračun, da bi končalo v bankrotu: “MDDSZ pa očitno računa, da jim bo MF zagotovilo dodatna sredstva. MDDSZ s tem samo kaže, da nima ustreznega pregleda in predvsem ne učinkovitega nadzora nad socialnimi transferji. Navsezadnje se je tudi število prejemnikov denarnih socialnih pomoči v času visoke gospodarske rasti precej povečalo, ampak se uradnikom na MDDSZ to sploh ni zdelo nenavadno.”

Pred dvigom odmernega odstotka je treba iz pokojninske blagajne izločiti privilegirane pokojnine
Pri neaktivnosti vlade še posebej bode v oči področje pokojnin, mnogi upokojenci tudi po štiridesetih letih trdega dela še vedno živijo v revščini. Šarec, Miro Cerar, Dejan Židan, Karl Erjavec in Alenka Bratušek z nadkoalicijskim Luko Mescem so pred volitvami na veliko obljubljali, da se bodo trudili odpraviti revščino med prejemniki pokojnin. Za to so določili več ukrepov, med katerimi je bil tudi dvig odmernega odstotka za 40 let delovne dobe v višini najmanj 63 odstotkov, hkrati bi se priznal višji odmerni odstotek za skrb za otroka, pri čemer je bil naveden datum 1. januar 2019. Po prevzemu oblasti so na to pozabili. Kot je poročala Demokracija, zdaj iz besedila predlogov sprememb izhaja, da bodo spremembe začele veljati šele v letu 2025, ko bo ta vlada torej že zdavnaj na smetišču zgodovine.

Tudi glede tega je Lahovnik kritičen in meni, da bi moral biti odmerni odstotek enak za oba spola in bi ga morali tudi za moške sorazmerno povišati, kar bi morali urediti takoj. “Javnofinančno to ni mogoče, ne da bi najprej izločili iz pokojninske blagajne financiranje določenih pokojnin, ki ne izhajajo iz dela,” je poudaril. Nelogično je namreč, da privilegirane pokojnine, ki ne izhajajo iz dela, financira ZPIZ!

Rok Krajnc