Piše: Dr. Matej Avbelj, dr. Peter Jambrek
Na očitke nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru dr. Danijela Rebolja, ki trdi, da ima Nova univerza (NU) težave z izpolnjevanjem kriterijev kakovosti, sta se odzvala rektor NU dr. Matej Avbelj in predsednik upravnega odbora dr. Peter Jambrek. Avtorja odziva sta bralcem med drugim v spomin priklicala tudi dejstvo, da dr. Rebolj ni bil le rektor Univerze v Mariboru, predsednik rektorske konference, ampak tudi funkcionar stranke Zares, celo predsednik njenega mestnega odbora v Mariboru. “To dejstvo domnevno odsotnost političnih motivov pri menda iskreni skrbi za kakovost postavi v povsem drugačno luč,” sta opozorila. V nadaljevanju objavljamo celoten odgovor Rebolju, prvotno objavljen v Večeru.
V Novi univerzi je združenih osem visokošolskih zavodov: 3tri fakultete članice ter pet pridruženih članic, od teh dve slovenski visoki šoli ter trije visokošolski zavodi iz tujine (London, Zagreb, Priština). Članice NU izvajajo 17 akreditiranih študijskih programov, pridružene članice pa deset, skupaj 27 programov. Programe treh fakultet članic NU izvaja akademski zbor 123 habilitiranih univerzitetnih učiteljev za 3493 študentov s statusom in absolventov. Alumni zveza NU ima 3493 članov z diplomo ene od članic NU. Sedemnajst študijskih programov fakultet članic je na vseh treh ravneh po KLASIUS P-16 razvrščenih v naslednjih 5 področij: Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika (028), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti – pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijske znanosti (038), Poslovne in upravne vede (041), Pravo (042), Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno poslovne in upravne vede, pravo (048). Pridružene članice NU izvajajo programe še na področju Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo (073). V postopku akreditacije sta interdisciplinarni magistrski program Tehnika, pravni inženiring in management trajnostne gradnje (078) ter interdisciplinarni doktorski program Trajnostna gradnja in zdravje – habitat za prihodnost (091).
NU izvaja preko fakultet članic znanstveno-raziskovalne projekte na naslednjih 5 disciplinah po Frascati klasifikaciji: Pravo (5.05), Politične vede (5.06), Ekonomska in družbena geografija (5.07), Druge družbene vede (5.09), ter Druge humanistične vede (6.05). Pridružene članice izvajajo projekte tudi na Frascati disciplini Gradbeništvo (2.05). Sklepno: Nova univerza je izpolnjevala vse zakonite pogoje za ustanovitev in izpolnjuje vse kriterije za podaljšanje akreditacije v sedaj odprtem postopku glede študijskih področij po KLASIUS in znanstvenih disciplinah po Frascatiju. Že leta 2017 je slovenska agencija NAKVIS s sklepom o zavrženju pobude resornega ministrstva za izredno evalvacijo ugotovila, da Nova univerza ne izkazuje nobenih očitanih nepravilnosti ali neskladnosti in da izpolnjuje tudi vsa druga merila kakovosti.
Foto: Nova univerza
Bivši rektor UM dr. Danijel Rebolj vsega pravkar navedenega ne ve ali noče vedeti in pavšalno pravi “da ima Nova univerza težave zaradi izpolnjevanja kriterijev kakovosti”, da je “nekorektno” njene tri fakultete članice imenovati univerza, še več, da v njih “ne prepozna univerze” – ker da deluje na premalo različnih študijskih področjih. Vendar pa ne glede na konkretni primer Nove univerze, ki tudi “zaostrene” pogoje iz 14. člena ZVis v celoti izpolnjuje, zatrjujemo, da so »pogoji« iz leta 2016 primerjalno neupravičeni, da ne prispevajo h kakovosti univerze, da so v nasprotju z ustavnima načeloma avtonomije univerze in svobodne gospodarske pobude (v primeru zasebnih univerz, predvsem pa – da so kot Lex Nova univerza uvedeni z namenom ukinitve Nove univerze, ki da naj ne bi izpolnjevala teh pogojev. Zakonodajalec se je v tem primeru uštel: prvič, “zaostrene določbe” so napisane tehnično tako nepravilno, da ne izpolnjujejo niti političnega cilja ukinitve Nove univerze. Odločba agencije, ki ne bi podaljšala akreditacije Nove univerze, bi v vsakem primeru – z ali brez novele iz leta 2016, ter z ali brez 52. člena PKP 6 – ostala nezakonita.
Dr. Danijel Rebolj (Foto: STA)
Toliko o zadevi Nova univerza. Razmišljanja bivšega rektorja UM pa so v nasprotju tudi z logiko in sistemom zagotavljanja kakovosti visokega šolstva v mednarodnem in v nacionalnem visokošolskem prostoru. Dr. Rebolj bi se namreč moral zavedati naslednjih dejstev: da sta v Sloveniji od leta 1993 do 2017 polnih 23 let zadostovali za ustanovitev in delovanje univerze programi na “dveh ali več” področjih. Ker je diplomiral na Technische Univeresitaet Graz, ve, da delujejo v Grazu, na Dunaju in v Innsbrucku avstrijske področno specializirane Medicinske univerze, da je na Dunaju pretežno psihoterapevtsko usmerjena Sigmund Freud Privat Universitaet, da je v Nemčiji Technische Universitaet Muenchen, da nekatere evropske (na primer Finska) zakonodaje izrecno dopuščajo enopodročne univerze, in enako ZDA, kjer deluje ena najboljših univerz na svetu – Massachusets Institute of Technology s programi na 5 tehničnih področjih. Dr. Rebolj tudi ne more oporekati dejstvu, da velika večina študentov, tudi v Sloveniji, vpisuje, študira in diplomira na enopodročnih študijskih programih, ki so znanstveno in profesionalno zaokroženi. Na kakovost študija na vseh teh programih prav nič ne vpliva, koliko in katere druge programe izvaja ista univerza (pravkar smo dokazali, da so tudi univerze lahko v celoti enopodročne). Dr. Rebolja tudi ne moti, da v Sloveniji zakonito in akreditirano deluje par deset (okoli 40) “samostojnih visokošolskih zavodov”, od katerih noben ni vključen v kako univerzo – razen dveh pridruženih članic Nove univerze in ene pridružene članice Primorske univerze. Tudi ti slovenski visokošolski zavodi namreč podeljujejo enako veljavne diplome kot velike državne univerze, čeprav se zares majhni in področno povsem ozko usmerjeni.
Dr. Rebolj nekako ve, da mora kakovost univerze, in konkretno “težave Nove univerze” dokazati z vzročno-posledično pogojenostjo kakovosti univerze z večjim številom področij, za katere je akreditirana. In najde, priznam, razlog, ki ga slovenski zakonodajalec, resorno ministrstvo in agencija vse doslej niso poznali in navajali, ko so decembra 2016 uvedli nove “zaostrene pogoje” za ustanovitev univerze: To naj bi bila interdisciplinarnost, ki – kot pravi bivši rektor UM – daje univerzi celostno širino, kot dodana vrednost doprinese sinergijo, sodelovanje, raznolikost. To svoje mnenje dr. Rebolj pospremi še s prilastki “korektnosti”, “resnosti presoje”, “nedvoumnosti”, “nujnosti”, in pravi, da je vse to zakon iz leta 2016 “dodatno utemeljil”. Kar ni res – novela ni ničesar utemeljila. Uvedba zahtevanih 5 področij je ostala v zakonodajnem predlogu nepojasnjena in primerjalno neutemeljena. Šele po štirih letih poskuša kriterij kakovosti zaradi več-področnosti naknadno utemeljiti dr. Rebolj sam – z razlogom interdisciplinarnosti. Narobe, iz več razlogov: Sicer dobrodošla interdisciplinarnost ni izvedljiva samo znotraj ene univerze, enako kakovostno se izvaja tudi na podlagi med-univerzitetnega programskega sodelovanja, znotraj nacionalnih ali mednarodnih visokošolskih prostorov, recimo v okviru VTI programov. Interdisciplinarnost se izvaja tudi po načelu diagonalnega napredovanja študentov vzdolž vertikalne lestvice treh ciklusov – NU to načelo spoštuje pri prehajanju iz nižjega v področno različni višji ciklus, recimo tako, da se diplomirani zdravnik vpiše na magistrski program prava, ali diplomirani arhitekt na magistrski program Pravo in management nepremičnin. In nenazadnje Nova univerza izvaja programe na petih KLASIUS–P 16 področjih, od katerih so tri področja opredeljena kot interdisciplinarna.
Na Madžarskem ideološko nepriljubljene univerze ukinja politična oblast, pri nas si k temu prizadevajo kar državne univerze same
In sklepno še o pravem bistvu Reboljeve zgodbe o Novi univerzi: V demokratični in pravni državi ima, seveda, vsak lahko svoje vrednostno in politično prepričanje, na podlagi katerega tudi različno vidimo in presojamo družbeno stvarnost okoli sebe. Spoštovani prof. dr. Danijel Rebolj, ki je skrb za kakovost Nove univerze v tem časopisu izražal že leta 2017, ko jo je nič kaj prijazno označil za peto kolo, s svojo skrbjo nadaljuje, celo z vlaganjem pravnih sredstev na ustavno sodišče. Pri čemer zavrača primerjave s Sorosevo Sredenjeevropsko univerzo, češ da je tam šlo za politične pritiske, v primeru Nove univerze pa gre izključno za skrb za kakovost. O prepričljivosti in iskrenosti teh navedb bodo najbolje lahko presodili bralci sami. Ti pa si vendarle zaslužijo, da jim prikličemo v spomin, da cenjeni dr. Rebolj ni bil le rektor Univerze v Mariboru, predsednik rektorske konference, ampak še prej funkcionar stranke ZARES, celo predsednik njenega mestnega odbora v Mariboru. To dejstvo domnevno odsotnost političnih motivov pri menda iskreni skrbi za kakovost postavi v povsem drugačno luč. In še nekaj. V svojih znanstveno-strokovnih delih vztrajno razlagam, da je stanje v Republiki Sloveniji v primerjavi z Madžarsko precej slabše. Tam ideološko nepriljubljene univerze ukinja politična oblast. Pri nas pa to niti ni potrebno, ker si k temu prizadevajo kar državne univerze same, ker jih, kot lahko vidimo, vodijo politiki.
dr. Matej Avbelj, dr. Peter Jambrek
