Danes se izteka javna obravnava predloga resolucije o energetskem konceptu, ki ga je infrastrukturno ministrstvo avgusta že drugič dalo v obravnavo, potem ko s prvim poskusom niso bili uspešni. Kandidatka za infrastrukturno ministrico Alenka Bratušek sicer v predlogu resolucije pogreša konkretnejše ukrepe in napoveduje prenovo koncepta.
Vlada je besedilo predloga resolucije sprejela že marca in ga poslala v DZ, vendar tam zaradi predčasnega prenehanja mandata ni prišel na vrsto, postopek obravnave pa se je končal. S predlagano obliko koncepta sicer Bratuškova ni zadovoljna, saj je ta po njenem mnenju premalo konkreten.
Kot je dejala na zaslišanju pred matičnim odborom v sredo, bomo v letih, ki prihajajo, morali sprejeti pomembne odločitve. “Energetski koncept, ki je v javni obravnavi, po moji oceni ni odgovoril na ključna vprašanja, ki našo državo čakajo v naslednjih letih. Zato bomo ta koncept v sodelovanju s stroko dopolnili,” je navedla.
Po njenih besedah bodo na ministrstvu vse pripombe, ki bodo posredovane, po javni obravnavi temeljito preučili in pripravili ustrezne dopolnitve. “Da bi pripravljeni koncept bolj konkretno odgovoril na odprta vprašanja o tem, kakšna bo naša energetska prihodnost,” je dejala. Bratuškova želi, da energetski koncept zelo konkretno določi srednjeročne in tudi dolgoročne cilje razvoja slovenske energetike. “Naš cilj mora biti čim višja samooskrba s konkurenčnimi in obnovljivimi viri energije,” je dodala.
Avgusta so sicer na ministrstvu za infrastrukturo navedli, da so za predlog resolucije o energetskem konceptu opravili celovito presojo vpliva na okolje. Koncept sicer ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve in postavlja politični okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov na poti Slovenije k razogljičenju.
Krovna cilja Energetskega koncepta Slovenije sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na raven iz leta 1990 in pa zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 80 odstotkov do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.
V okviru javne obravnave so svoje pripombe podali tudi v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije. Znova so zahtevali, da se iz koncepta črta nadaljnjo uporabo jedrske energije in njenega pomena. Po njihovem mnenju gre za nestrokovni in politični pritisk jedrskega lobija, da bi skozi dokument prepričal vladajočo politiko o neškodljivosti delovanja Nuklearne elektrarne Krško in gradnje novega bloka. Namesto tega predlagajo, da se uporaba zemeljskega plina v prometu močneje poudari.
