Piše: C. R. , uredništvo Mladike
V spomin na pisatelja, velikana slovenske zavesti, književnosti in kulture revija Mladika Borisu Pahorju (Trst, 1913–2022) v celoti posveča 6. številko. V reviji so zbranu ekateri slovesni nagovori na žalnih sejah, predvsem pa je več osebnih spominov, pogledov, krajših utrinkov znancev, prijateljev in strokovnjakov.
V Mladiki sta najprej objavljena govor, ki ga je novinar Martin Brecelj prebral na žalni seji v Narodnem domu v Trstu 1. julija 2022, in spomin na prijatelja Pahorja »slepega fotografa« Evgena Bavčarja, ki so ga prebrali pri pogrebni maši v cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu 7. junija. Bavčar je avtor še enega prispevka v reviji, v katerem se spominja njunega prvega srečanja v Parizu leta 1986, na kulturni prireditvi Trouver Trieste. Evgen Bavčar je veliko storil, da se je v Franciji širilo poznavanje Pahorjevega življenjske zgodbe in knjižnih del, kar izvrstno izhaja iz zapisa. Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, izpostavlja presenetljivost Pahorjeve osebnosti, njegovo vztrajnost in nepopustljivost pri zagovarjanju vrednot. Ravno tako presednik Slovenske prosvete Marij Maver izpostavlja Pahorjevo pokončnost, zapis pa bogati še osebni spomin na obdobje, ko je bil Pahor gost gostilne pri Marički v Dutovljah. Martina Clerici je prevedla veliko Pahorjevih del v italijanščino: v svojem zapisu obuja prva srečanja s Pahorjem, odnos, ki se je med prevajanjem spletal med njima, in sicer odnos vzajemnega zaupanja in prisrčnega spoštovanja. Iz Koroške piše ambasador Zdravko Inzko, ki obuja Pahorjevo navezanost na ta severni del slovenskega etnčnega ozemlja. Akademski slikar Andrej Jemec obuja najpomembnejše trenutke v Pahorjevi življenjski in literarni zgodbi.
V reviji beremo tudi zapis Igorja Omerze, avtorja knjige o Pahorju v žrelu Udbe in monografije o Edvardu Kocbeku, ki se spominja še letošnjega obiska pri Pahorju doma. »Trst brez njega ni več enak« – tako se glasi naslov članka novinarke Darke Zvonar Predan, ki se je s Pahorjem večkrat pogovarjala in sestavila različne intervjuje za revialno in knjižno objavo.
Profesorica Marija Kacin izpostavi poglavitne značilnosti Pahorjeve literarne umetnosti ter zasluge v širšem kulturnem in družbenem življenju, opozori pa tudi na pomen številnih Pahorjevih srečanj z mladimi in dijaki. Pesnik in pisatelj Marij Čuk opozori na Pahorjevo samohodstvo, ki ga je za družbo naedilo nevarnega, ker je bil glasnik ljubezni, resnice in zavezanosti narodu. Senatorka italijanske republike Tatjana Rojc se zaustavi pri pojmih katarze, reševanja in ljubezni v Pahorjevem literarnem opusu, spomni pa se tudi svinčenih let, ko je bil Pahor večkrat persona »non grata«.
Zgodovinarka Marta Verginella se najprej spominja težav, da bi se Pahor uveljavil kot pričevalec lagerske tragedije v tržaških mestnih krogih, nato pa se v svojem zapisu poglobi v Pahorjev odnos do telesa, kateremu je bil v duhu neke mediteranske vitalnosti vdan do konca. Ravnateljica in predsednica Radijskega odra Maja Lapornik se spominja stikov z njim v študentskih letih ter izpostavlja emblematičnost njegovih življenjskih odločitev. Pesnik Miroslav Košuta ponudi v branje nekaj drobcev koresponedence z Alojzom Rebulo, v katerih je bil predmet njunih dopisov prav pisatelj in prijatelj Pahor.
Novinarka Radia Koper Neva Zajc ob pomembni vlogi, ki jo je Pahor imel, da je ovekovečil Trst na literarnem zemljevidu sveta, izpostavi pomen Pahorjeve »dediščine«, to je srčnega kroga ljudi, znancev in prijateljev, ki jih je Pahor povezal. Italijanska novinarka Cristina Battocletti, ki je s Pahorjem štiriročno napisala knjigo Figlio di nessuno, poda osebni spomin na svoja srečanja s Pahorjem, in izpostavi nauk, ki ga Pahor pušča človeštvu. Literarna zgodovinarja, profesorica Marija Pirjevec razkrije Kocbekovo pravilno razumevanje Pahorjevega ustvarjanja in njegove vloge v Trstu. Esejistka in profesorica Vilma Purič začrta motivna in miselna središča v Pahorjevem literarnem opusu. Novinarka Alenka Puhar je ponudila besedilo, ki ga je o Pahorju objavila leta 2000 v Delu in v katerem nas seznanja s Pahorjevim odnosom do taboriščne realnosti ob njegovem obisku Natzweilerja. Nazadnje je objavljen govor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademika Milčka Komelja na žalni seji za 14. junija v dvorani SAZU v Ljubljani
