Piše: Damian Ahlin
Pot ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu je bila v današnjem dnevu lahko rečemo dobesedno vsestranska od ostarelih, potrebnih do mlajših in premožnih. Izraz raznolikosti slovenske skupnosti.
Sobota, 9. oktobra 2021, če se spomnite, smo bili v Slomškovem domu. Ne daleč od tam je namreč slovenski dom za ostarele imenovan »Rožmanov dom«. Nadaljevali smo torej pot do tja. Sedem km do cilja, približno 20 minut po mestnih ulicah.
Rožmanov dom, kot se ga običajno imenuje je nastal, potem ko je bila slovenska skupnost gospodarsko tako rekoč že bolje stoječa, bolj solidna. Gre za popolnoma zasebno ustanovo, ki je nastala na pobudo nekaterih socialno zavzetih posameznikov. Zemljišče so kupili leta 1965, ustanovili so ga davnega leta 1968 in leto kasneje je dom dobil pravno osebnost. Prvi predsednik Jože Žerovnik je izrazil naj bo dom pravo zavetišče za samske in ostarele člane slovenske skupnosti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je ustanova soočala z močnimi finančnimi težavami, a namera doma za starejše ter osamljene Slovence ni izumrla. Leta 2006 je zaradi pomankanja sredstev in potrebah po posodobitvi in povečanju priskočila na pomoč Fundacija za otroke in starejše Hermana Zupana. Ministrici so razkazali lep sodoben dom starejših, danes je v njem tudi veliko Argentincev, vendar imajo Slovenci še vedno prednost pri sprejemu.
Od vsega začetka so bili močni steber slovenske skupnosti naši uspešni podjetniki. Brez njihove pomoči, zlasti v letih, ko je bila mati domovina za povojno emigracijo le mačeha, skupnost prav gotovo ne bi uspela rasti, verjetno bi se bila izgubila in se ne bi govorilo o argentinskem čudežu. Ministrica se je napotila do enega izmed teh podjetij v bližini doma, in sicer Interpack, ki sodi v skupino HZ, poslovno skupino zavednega Slovenca Hermana Zupana. To podjetje je med vodilnimi za izdelavo embalaže v Latinski Ameriki ter največje tovrstno podjetje v Argentini. Njegovo delo in veliko podporo slovenstvu nadaljuje sin Herman Zupan ml., prav tako uspešen podjetnik ter tudi častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu. Gospod Zupan je tudi častni predsednik novoustanovljene slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SIAR). S člani upravnega odbora se je v nadaljevanju srečala tudi ministrica dr. Jaklitsch. Zbornico so slovenski podjetniki, ob podpori slovenskega veleposlanika v Argentini Alaina Briana Berganta, ustanovili v torek, 5. oktobra letos. Beseda je tekla o vzpostavitvi tesnejšega gospodarskega povezovanja med Slovenijo in Argentino, pri čemer lahko pomembno vlogo odigrajo prav poslovneži in podjetniki slovenskega rodu v tej južnoameriški državi. Potencial takega povezovanja je izjemno velik in v korist tako slovenski skupnosti in tudi Sloveniji kot matični državi. Do sedaj so bili povezani le potom Slovensko-latinoameriške trgovske zbornice (SLATZ). Obiskali in kosili so na bližnjem podeželju kjer je tudi romarsko svetišče Lujan, 60km zahodno, približno ura vožnje po avtocesti.
Za tem jih je pot vodila v predmestno občino San Martin, severno zahodno iz mesta, kakih 65 km od Lujana, dolga ura vožnje. Tam se nahaja močna slovenska skupnost katero središče je Slovenski dom San Martin. Dom, ki je lansko leto obeležil 60. obletnico delovanja, prav tako odlikuje bogata društvena dejavnost. V okviru doma deluje pevski zbor, mladina se tedensko srečuje na odbojkarskem in nogometnem igrišču, ob nedeljah pa imajo slovensko sveto mašo. Vsako leto organizirajo kulturni večer “Ob Taktu Barv”. V okviru doma že od leta 1953 deluje tudi sobotna slovenska šola dr. Gregorija Rožmana.
V prostorih doma se je ministrica najprej srečala s članicami Zveze slovenskih mater in žena. Že pred prvo svetovno vojno, še bolj pa pred drugo, je slovenska žena že bila vključena v organizacijsko delo na verskem področju, posebno v dobrodelnih in vzgojnih dejavnostih. Tako je daljnega leta 1966 nastala Zveza v Buenos Airesu, iz te tradicije pa iz želje in celo potrebe združevati se z enako mislečimi tudi v tujini, pogovoriti se tudi v svojem maternem jeziku o temah, ki so pereče ali privlačne za osebno izobrazbo in domači krog, kakor tudi reševati probleme, ki jih slovenski zdomski skupnosti vnaša tako imenovani moderni svet, ter dohitevati z obzirno oskrbo primere tvorne in duhovne revščine še preden se ti zaostrijo. Po pandemiji je bilo to njihovo prvo srečanje v živo. Članice so ministrici v prisrčnem pogovoru predstavile njihovo delovanje, ter poudarile tudi pomembno delo, ki so ga članice opravile tudi v času pandemije, ko so še posebej skrbele za medsebojno povezanost.
V nadaljevanju, so se z ministrico srečali tudi odborniki društva, med drugimi so spregovorili tudi o izzivih, s katerimi se soočajo, ministrica se jim je pa zahvalila za njihovo požrtvovalno delo in trud za ohranjanje slovenske identitete ter zvestobe slovenstvu.
