Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Gorazd Pučnik, sin enega od očetov slovenske države Jožeta Pučnika, je v očetovem imenu prejel najvišje državno odlikovanje red za izredne zasluge. Odlikovanje je sicer podelil že takratni predsednik republike Janez Drnovšek, ki je Pučnika odlikoval posthumno leta 2006, ko je Slovenija praznovala 15-obletnico samostojnosti. Družina Pučnik odlikovanja doslej ni hotela sprejeti, sedaj pa so se premislili, tako Gorazd Pučnik, zaradi “predsedniške drže Boruta Pahorja”. Gre za eno zadnjih predsedniških dejanj Boruta Pahorja.
“To je bil glavni razlog, da smo se odločili, da odlikovanje z velikim veseljem sprejmemo kot družina,” je ob tem povedal Pučnik. Predsednik republike se je ob podelitvi družini Pučnik zahvalil za podelitev in da je odlikovanje družini hotel izročiti že večkrat, a so vsakokrat zavrnili: “Potem pa sem pred časom izvedel za čudovito novico, da se je družina odločila spremeniti svoje mnenje.”
Borut Pahor je ob podelitvi še dejal, da je bil Jože Pučnik narodni voditelj in velika osebnost, ki je bil sposoben v pravem času navdihniti ljudi za velikopotezne ideje, ki v zgodovini Slovenije nimajo primere. Prav tako ga niso definirale krivice, ki jih je moral pretrpeti, predvsem pa ga je odlikovala njegova želja po navdihovanju in ne maščevanju. “Opravka imamo z veliko osebnostjo, za katero si želim, da bi mladi ljudje v njej videli vzor,” je dejal predsednik republike v odhodu.
Skupinska fotografija od podelitve državnega priznanja reda za izredne zasluge (Vir: zajem zaslona, Facebook)
Odlikovanje je bilo do danes razstavljeno na posebnem mestu
Odlikovanje je bilo do danes razstavljeno na posebnem mestu, in sicer na častnem mestu v dvorani, poimenovani po Pučniku. Prav predsednik Pahor je bil tisti, ki se je odločil poimenovati dvorane v predsedniški palači po očetih slovenske politične pomladi in državnosti: Francetu Bučarju, Janezu Drnovšku, Ivanu Omanu in Jožetu Pučniku. Predsednik Pahor je to storil ob 25. obletnici plebiscita, 26. decembra 2015, v izkaz hvaležnosti in počastitve spomina nanje.
To je bilo tudi eno zadnjih dejanj Boruta Pahorja. Že v četrtek bo namreč zaprisegla nova predsednica Nataša Pirc Musar.
Politični oporečnik, vizionar in narodni buditelj
Pučnik se je rodil 9. marca 1931 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Njegov politični aktivizem se je začel kmalu po tem, ko je leta 1958 diplomiral na filozofski fakulteti. Takratne komunistične oblasti so ga zaradi kritičnega pisanja v Reviji 57 aretirale in obsodile na devet let zapora. Po petih letih so ga oblasti pogojno izpustile, nato pa dve leti kasneje ponovno aretirale zaradi ponovnega kritičnega pisanja v reviji Perspektive. Oblasti so mu prav tako odvzele akademske nazive, ki jih je ponovno pridobil v Nemčiji, kamor se je odpravil po prihodu na prostost.
V obdobju demokratičnega prebujanja znotraj komunističnega režima se je vrnil v Slovenijo in postal ena ključnih osamosvojitvenih osebnosti. Leta 1987 je bil eden od avtorjev 57. številke Nove revije, ene najpomembnejših publikacij v zgodovini Slovenije. Postal je tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je osamosvojitev Slovenija tudi izpeljala.
Leta 1990 se je kot kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva spopadel z Milanom Kučanom, zadnjim predsednikom komunistične partije Slovenije, a spopad na žalost izgubil. Maja 1992 je bil v Drnovškovi vladi podpredsednik vlade. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike, obdržal pa mesto častnega predsednika SDS.
Danes je po njem poimenovano glavno slovensko letališče. Iz Letališča Brnik v Letališče Jožeta Pučnika ga je leta 2007 preimenovala prva vlada Janeza Janše.
