25 C
Ljubljana
sreda, 24 julija, 2024

Golobova vlada tudi nad SDH! Tako brutalnega kadrovskega cunamija v Sloveniji še ni bilo!

Piše: Vida Kocjan

Obljubljali so drugače. Res je drugače. Glavna prioriteta Golobove levičarske vlade so kadrovske čistke, revanšizem – obračunavanje z drugače mislečimi, česar v Republiki Sloveniji po demokratizaciji in osamosvojitvi še ni bilo!

Vlada Roberta Goloba že vse od imenovanja predvsem kadruje, grozi z zamenjavami in razveljavitvami zakonov, ki jih je sprejela vlada pod vodstvom Janeza Janše. Državni zbor je imel doslej le eno redno sejo, sredi maja, nato pa kar sedem izrednih sej. Redne junijske seje, na kateri bi poslanci in poslanke predsedniku vlade, ministrom in ministricam lahko postavljali poslanska vprašanja, sploh ni bilo. To je prvič v zgodovini parlamentarizma v samostojni državi. Začenjajo se parlamentarne počitnice, naslednja (šele druga) redna seja bi bila lahko šele septembra.

S tem se tako Golob kot ministri in ministrice njegove koalicije (Gibanja Svoboda, SD in Levica) izmikajo tudi svoji odgovornosti pred javnostjo. Res je, da so obljubljali »drugače«, vendar je bilo to razumljeno v pozitivnem smislu. Res je tudi, da niso pojasnjevali, kako bo drugače. Zdaj vidimo. Vse gre na slabše. Nasploh pa za Golobovo vlado velja, da imajo koalicijske partnerice razdeljena področja delovanja, kamor nameščajo svoje kadre, kadrovanje je torej daleč od strokovnega. Pomembna je članska izkaznica.

Kadrovski cunami, revanšizem

Kadrovski števec je samo po prvem mesecu delovanja vlade pokazal 91 menjav, tem je sledilo še na desetine drugih, tudi v zdravstvu, v pripravi je revanšizem na nacionalni televiziji, zamenjave, maščevanje in revanšizem potekajo tudi na policiji.

Že na ustanovni seji so Golobovi izvedli 14 kadrovskih menjav, zamenjali so vodilne v Uradu Vlade RS za komuniciranje, Službi Vlade RS za zakonodajo, na Policiji in v Obveščevalno-varnostni službi. Nekatere od zamenjav so bile razumljive, saj vsaka vlada nastavi svoje kadre, ki jim zaupa. Povsem nerazumljivo pa je bilo, da so že na ustanovni seji odstavili Damjana Žuglja, direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Poročali smo že, da so poznavalci zamenjavo direktorja tega urada izvedli na zahtevo Roberta Goloba, ki je v predkazenski preiskavi zaradi svojega poslovanja v družbi GEN-I in odtekanja denarja iz te družbe. Vse skupaj je povezano tudi s preiskavami poslovanja podjetij in z odprtimi bančnimi računi na Balkanu. Na Kosovu so v parlamentu ustanovili celo preiskovalno komisijo, saj naj bi bil v to vpleten tudi njihov državljan Martin Berishaj, ki naj bi bil denarna mula za Roberta Goloba.

NIJZ v roke SD

Nerazumljive so bile tudi takojšnje kadrovske zamenjave v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Golobova vlada je že na prvi seji štiri dosedanje člane sveta NIJZ zamenjala s štirimi svojimi, prav vsi pa so člani SD. S tem so Golobovi vzpostavili temelje za zamenjavo direktorja NIJZ Milana Kreka. Slednji je javnosti ob tem razkril, da novi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi z mesta direktorja NIJZ, češ da zamenjavo zahteva Robert Golob, on pa je »samo eksekutor«. Ker Krek ni odstopil, so Golobovi s spremembo predpisov dosegli njegovo zamenjavo.

Energetika h Golobu

Robert Golob si je obdržal področje energetike in s tem popoln monopol v njej. Tako je vlada že na drugi redni seji dan po imenovanju zamenjala člane nadzornih svetov v družbah Elektrogospodarstvo Slovenije (Eles), sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, SODO, javni službi distribucijskega operaterja električne energije, in Borzen, operaterju trga z elektriko. Vse družbe so v državni lasti tako kot tudi Družba za upravljanje investicij (DRI). Nadzorne svete so v celoti prevzeli kadri iz Gibanja Svoboda. Veliko vlogo pri tem je imel Andrej Ribič, nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana in tesen Golobov sodelavec tako v energetiki kot v stranki, ki jo zdaj obvladuje. Za novega člana nadzornega sveta DRI pa so imenovali Branka Ribiča (zaposlenega na Darsu), brata Andreja Ribiča. Poročali smo že, da se Golobovim mudi tudi v državna podjetja, nihče pa ni pričakoval, da bodo kadrovanje izvedli tako brutalno.

Že v začetku junija je bil za predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) nastavljen Žiga Debeljak, naslednik Zorana Jankovića v Mercatorju. Med njegovimi prvimi nalogami naj bi bilo reševanje poslovnega imperija smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka. Ta je namreč s svojimi mediji ključno pripomogel k zmagi Roberta Goloba. Zakaj je DUTB pomembna? Ker vlada Roberta Goloba pripravlja zakonodajo, ki bi združila DUTB in Slovenski državni holding (SDH), s tem pa bo na široko odprla vrata kadrovanju v državna podjetja. Na to je v eni od oddaj Ura moči na Planetu TV pred časom opozoril komentator Peter Gregorčič. Hkrati so nekateri opozarjali, da politični vdor v SDH in s tem v državna podjetja ne bo mogoč tako hitro. Zgodilo se je tudi to.

Čistke v SDH

Prejšnji ponedeljek, 20. junija, so poslanci na predlog vlade odločali o bliskoviti predčasni odstavitvi dveh članov nadzornega sveta SDH. Golobova vlada je namreč razglasila, da sta v nadzornem svetu mimo zakona in zato zahteva takojšnjo odstavitev mag. Boža Emeršiča in dr. Leona Cizlja. Nujno zamenjavo je uradno zahteval Klemen Boštjančič, minister za finance iz vrst Golobove stranke Gibanje Svoboda. Pravih razlogov ni znal pojasniti, žalostno pa je, da je kompetencam Emeršiča in Cizlja oporekal minister, za katerega velja, da nima ustreznih kompetenc in znanj za zasedbo svojega položaja. Za Cizlja je trdil, da že ob imenovanju ni izpolnjeval pogojev, ker naj ne bi imel deset let ustreznih izkušenj. Razkrilo pa se je, da gre za subjektivne Boštjančičeve navedbe, ker tega na finančnem ministrstvu in v vladi ni strokovno ugotovil nihče. Cizelj, ki je bil za člana nadzornega sveta SDH imenovan v prejšnjem sklicu državnega zbora, pa pri političnem odstavljanju s strani Golobove vlade tudi ni imel nobenih možnosti obrambe. Šlo je po logiki, da jih lahko odstavijo, ker ima nova koalicija večino in lahko izglasujejo karkoli.

Cizljeve reference

Cizelj je bil predsednik Upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke in podpredsednik nadzornih svetov družb Gen Energija in ELES. Ima izkušnje iz vodenja v mednarodnem okolju, saj je bil predsednik upravnega odbora Evropske mreže za jedrsko izobraževanje (združuje več kot 50 evropskih univerz in glavne jedrske deležnike, tudi industrijo), predsednik Evropskega združenja za atomsko energijo, član Upravnega odbora Evropske platforme za trajnostno jedrsko energijo ter predsednik sekcije za jedrsko inženirstvo pri Ameriški zvezi strojnih inženirjev. Nova vlada mu je pri tem priznala izkušnje le iz nadzorništva Gen energije in Elesa. Emeršiču pa so očitali, da je vmes postal direktor družbe 2TDK.

Njihova Karmen Dietner jih ne moti!

Nekonsistentnost Golobove vlade je tudi v tem, da državnemu zboru ni predlagala razrešitve Karmen Dietner, od 6. junija 2022 (pet dni po imenovanju Golobove vlade) predsednice nadzornega sveta SDH. Na tem položaju je zamenjala mag. Ivana Simiča.

Dietnerjeva je predsednica uprave Pokojninske družbe A, družbe v državni lasti. Za članico nadzornega sveta SDH je bila imenovana 19. decembra 2018 (v času vlade Marjana Šarca). S 7. junijem 2020 pa je bila imenovana za predsednico uprave Pokojninske družbe A, d. d., kakor je o razvidno iz Poslovnega registra Slovenije (Ajpes).

Zanjo vlada ne zahteva razrešitve, čeprav je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v letu 2021 v postopku ugotavljanja suma kršitve integritete, ki ga je vodila zoper šest članov nadzornega sveta in uprave SDH, ki so te funkcije opravljali v letu 2019, ugotovila kršitve integritete.

KPK je vodila postopek zoper vodstvo družbe iz leta 2019, in sicer zoper takratni nadzorni svet in upravo, in sicer: zoper nekdanja nadzornika Igorja Kržana (predsednik NS) in Duška Kosa (član NS), ter zoper Janeza Vipotnika (član NS) in Karmen Dietner (članica NS), ki to funkcijo še opravljata. Dietnerjeva je pod Golobom postala celo predsednica nadzornega sveta. V okviru postopka, ki ga je KPK uvedla leta 2019, je zaradi zaznanih sumov kaznivih dejanj zadevo odstopila v reševanje organom odkrivanja in pregona. Finančni minister Klemen Boštjančič na vprašanja o tem, zakaj ne zamenjajo tudi Dietnerjeve, ni imel odgovorov. Zanimalo ga ni niti to, kako bo, potem ko se bosta Leon Cizelj in Božo Emeršič pritožila na sodišče. Sodna praksa gre namreč njima v prid.

Z zamenjavo članov nadzornega sveta in imenovanjem svojih ljudi na ta mesta, bodo lahko zamenjali vodstvo SDH s svojimi »kadri«, s tem pa bodo dobili vstop v podjetja in premoženje v državni lasti.

Odpoklic programskega sveta RTV

Novinar in urednik Bojan Požar je objavil, da se po njegovih podatkih pripravlja tudi predčasni odpoklic 21 članov programskega sveta RTV Slovenija. Pri tem sodelujejo Dino Bauk, odvetnik stranke Levica, Asta Vrečko, ministrica za kulturo iz kvote Levice, in poslanki Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc in Tamara Vonta. Sodeluje še potrjeno levičarsko politično usmerjeni Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede UL. S tem si želi Golobova vlada politično povsem podrediti nacionalno RTV-hišo. Kako bodo to izvedli? Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je to pospremila z besedami, da bo Golobova koalicija to verjetno izvedla po isti poti in na način, kot je potekal odpoklic dveh članov nadzornega sveta SDH (Cizlja in Emeršiča). Pri nameri Golobove koalicije o popolni podreditvi nacionalne televizije so slednjim s stavko izdatno pomagali tudi nekateri zaposleni na RTV Slovenija. Cilj vladajočih in stavkajočih je isti. Odstavitev vodstva RTV Slovenija.

Posegi v zdravstvo

Prejšnji teden se je kadrovanje nadaljevalo. Vlada je zamenjala kar devet svetov slovenskih bolnišnic. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po seji vlade dejal, da so »podatki o poslovanju bolnišnic slabi«, zato so se odločili, da gredo v zamenjavo svetov zavodov v najbolj kritičnih ustanovah. Člane svetov zavodov so zamenjali v UKC Ljubljana, UKC Maribor, na Onkološkem inštitutu in v bolnišnicah: Celje, Kranj, Murska Sobota in Slovenj Gradec, pa tudi v Psihiatrični bolnišnici Begunje, porodnišnici Kranj in v Kliniki Golnik. Podroben pregled pokaže, da so bile zamenjave politično motivirane, stvari naj bi operativno vodil Aleš Šabeder, nekdanji minister za zdravje v Šarčevi vladi in tudi član nekaterih svetov zavodov, ki so bili zamenjani. V nekatere je zdaj imenovan na novo. Cilj tega je zamenjava direktorjev v bolnišnicah.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine