Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Vlada je minuli teden v sklopu ukrepov za naslovitev visokih cen surovin in energije v kmetijskem sektorju med drugim odločila, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice. Po seji vlade prejšnji petek je bilo govora celo, da bo država prek zavoda za blagovne rezerve celoten letošnji pridelek kar odkupila. Kar je med kmeti povzročilo kaotične razmere. Predsednik vlade je namreč napovedal odkup vsega slovenskega žita, ne pa tudi cene, zahtevane kakovosti, od koga natančno bo država odkupovala žito in tudi ne finančnih pogojev odkupa. Zaradi tega je sedaj po celotni prehranski verigi zavladal kaos.
Danes pa je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnila, da ne želijo nikogar siliti v prodajo pšenice državi. Ta bo namreč potekal prek javnega naročila, v okviru katerega bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe. V javnem naročanju je prednostni kriterij najnižja cena. A tu nastane težava, zaradi nespametnih potez Goloba še v prejšnjem tednu.
Višje cene žit pomenijo tudi višjo ceno moke in kruha
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa so danes namreč opozorili, da so v manj kot enem tednu dni slovenski mlinarji in proizvajalci krmil odkupili več kot tretjino slovenske pšenice. Kot pravijo, je vladna napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, dvignila odkupne cene pšenice, čeprav v realnosti po njihovem prepričanju ni bila izvedljiva. Višje cene pšenice pomenijo višjo ceno moke in dražji kruh, pravijo.
Ker je žetev tik pred koncem, je vladna napoved, ki je temeljila na predlogu kmetov, na trg vnesla nekaj zmede. Kmetje so na primer razočarani, ker bo glavno merilo najnižja cena. “Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico,” je ta teden v izjavi za medije opozoril predsednik Komisije za prodajo žit Franc Küčan.
