10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Gnev plačnikov prispevka RTV: Zakaj se je Televizija Slovenija spustila tako nizko, da relativizira plagiatorstvo?

Slovenski igralec Boris Kobal, čigar komedija Profesionalci espe ni njegovo avtorsko delo, temveč gre za prepis dela La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja, niti teden dni po razkritju plagiatorske afere nima poguma stopiti pred novinarje in pojasniti, zakaj je delo prijavil na natečaj za izvirno slovensko komedijo in zakaj je lani novembra medijem brez sramu v oči lagal, da je idejo za besedilo dobil med branjem črne kronike. Kobal zadeve ni želel pojasniti niti za svoje nekdanje kolege na Televiziji Slovenija, kjer je kot režiser in igralec sodeloval v satirični oddaji TV Poper.

Kljub temu so v petek na spletnem portalu MMC objavili nenavaden prispevek o plagiatorstvu na Slovenskem, v katerem je citirana tudi t. i. poznavalka dramatike Tea Rogelj, ki je med drugim izjavila, da enoznačnih meril za ugotavljanje plagiatorstva ni. Avtor prispevka s kraticama P. G. je Kobalovo dejanje zapisal v pogojniku, češ da se mu očita, da “naj bi bila” njegova komedija plagiat, čeprav so igralca v Slovenskem ljudskem gledališču Cečke tudi že kazensko ovadili. Namreč, komedijo so morali umakniti s sporeda, na podlagi samoprijave pa zaradi kršenja avtorskih pravic plačati 3.036 evrov, poročajo Slovenske novice. Boris Kobal je prejel tudi avtorski honorar v višini 13 tisoč evrov! Vse to ni dovolj, da bi RTV Slovenija Kobala obsodila. Kaj je v ozadju?

Tea Rogelj, s katero so na MMC naredili intervju, je med drugim povedala, da v Sloveniji ni nobena redkost, da dela spomnijo na neko drugo delo, avtorji pa po navadi tudi ne skrivajo, da jih je navdihnil določen avtor. Ob tem so si na MMC Kobalovo dejanje dovolili primerjati z dvema deloma Antona Tomaža Linharta, Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Županovo Micko, za kateri naj bi Linhart navdih dobil pri italijanski oziroma nemški igri. Še več, omenili so celo Williama Shakespeara, ki da naj bi tudi obdeloval dela drugih avtorjev. To naj bi bilo še posebej značilno za obdobje renesanse, piše MMC.

No, glede na to, da je Boris Kobal tudi v intervjujih ob predstavitvi komedije lagal, kako je dobil navdih za besedilo, se zdi, da je njegovo dejanje vendarle bolj značilno za neko drugo obdobje, obdobje komunizma, ko je bila kraja intelektualne lastnine nekaj samoumevnega, pa meni veliko uporabnikov v slovenski tvitosferi, kjer se Kobalovo ime v teh dneh zelo pogosto omenja. “Mislim, da bi moral sedaj Furs pod drobnogled vzeti vsa društva v Sloveniji in ugotoviti, koliko ‘Kobalov’ in ‘Vilfanov’ je še naokoli,” je denimo zapisal uporabnik Aleks S. in znova načel še kako pomembno temo. Koliko takšnih Kobalov je še med kulturniki v Sloveniji, pa jih nismo dobili? Je to edini Kobalov tovrsten prekršek?
 

Članek, v katerem RTVS Borisa Kobala na nek način postavlja ob bok Williamu Shakespearu, je dodobra razburil spletne komentatorje na MMC. (Foto: MMC)

Boris Kobal lani avgusta na borčevskem mitingu kričal: “Dežmana in Možino je treba tožiti!”

Ostanimo na Twitterju. Tudi Čričo Anžlovar se sprašuje, kako je z deli, pod katera se je Boris Kobal kot avtor podpisal v preteklosti: “Verjeti, da je Kobal začel plonkati pri 63 letih, je enako naivno, kot  misliti, da je bila na NLB oprana le ena milijarda, da so bile vse volitve, kjer so komunisti šteli glasove, poštene in da je Svetlana Makarovič še devica!” Uporabnik Miro pa je bil še bolj neposreden z besedami o tem, kam Kobal zaradi svojih dejanj pravzaprav spada: “Meni osebno je Kobal pokvaril predstavo o levičarjih, za katere sem zahvaljujoč režimskim medijem utemeljeno sklepal, da so pošteni ljudje, ki v svojem poštenju izgorevajo za dobrobit vseh nas, ki se ne ozirajo na lastne žrtve, ko gre za boljši jutri vseh nas in naše domovine.”

Završalo je tudi med politiki. Oglasil se je predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je na Twitterju zapisal: “Primer Kobal je do skrajnosti razgalil osnovni princip vladanja prvorazrednih: bolj kradejo, bolj kričijo ‘Smrt fašizmu!’” Ob tem je nekdanji slovenski predsednik vlade bržkone mislil tudi na kontroverzni nastop Borisa Kobala na protestnem shodu borcev 2. avgusta lani, ko je ta svoje poslušalce hujskaško pozival h konkretni akciji in onesposobitvi Jožeta Dežmana in Jožeta Možine, saj je šlo tudi v njemu v nos razkritje nekaterih komunističnih zločinov v oddaji Intervju pa tudi v Pričevalcih. “42 tisoč ljudi mora tega idiota tožiti, moramo ga onesposobiti, in isto velja za hišo RTV in za glavnega direktorja,” je pred več sto glavo množico komunističnih “vernikov” bentil Kobal, ki pa si je zdaj ravno sam nakopal ovadbo zaradi goljufije. Kdo je zdaj idiot? Presodite sami.

Boštjan M. Zupančič: Kobalu grozijo do tri leta zapora

Da bi Boris Kobal lahko bil obsojen, če bodo slovenska sodišča opravila svoje delo, je prepričan tudi eminentni pravnik dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. “Kdor neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let. Čl. 148 KZ RS. Pregon po uradni dolžnosti. Pravni nasledniki lahko naperijo odškodninsko tožbo,” je “BMZ” zapisal na Twitterju.

In ne nazadnje, še najbolj razjarjeni so lahko bralci spletnega portala MMC, ki plačujejo RTV-prispevek; namesto da bi opravljali vlogo psa čuvaja, vzgajali svojo publiko po etičnih normah in jasno obsodili krajo, je očitno nekdo od urednikov menil, da je treba odgovornost Borisa Kobala zmanjšati in njegovo dejanje omiliti. Ko človek prebira forum, občuti klimo velikega razočaranja, saj si večina slovenskih “kulturnikov” še ni upala javno nastopiti in obsoditi ravnanje svojega kolega. “Se je že začelo, kot so nekateri napovedovali. Na koncu se bodo morali v Celju najbrž opravičiti, ker so Kobalov plagiat brisali s sporeda,” je zapisal uporabnik ST11. “Čemu je namenjen ta članek? Gre morda za poskus prepričevanja, da je pravzaprav vsa umetnost plagiat,” se je spraševal Chiron. “A jaz prav razumem, da RTV išče opravičilo za Kobala? Ne glede na to, kaj si kdo misli o Kobalu, je tukaj zagrešil napako. Iz spodnjega citata je razvidno, da ni nikjer omenil, da je zgolj poslovenil delo, temveč si je gladko izmislil, da je njegovo avtorsko delo. Moraš pa imeti jajca, da si kaj takega upaš izjaviti. To pa ja,” pa je bil ogorčen uporabnik Geres.

Tudi v tedniku Mladina ne duha ne sluha o početju Borisa Kobala. Je razlog v tem, ker je nasprotnik Janeza Janše? (Foto: Arhiv Nova24TV)

Bes in jeza plačnikov RTV-prispevka: “Novinarji, kaj neki počnete? Relativiziranje plagiata popolnoma nerazumljivo!”
Morda najbolj strokovno, a kritično, pa je potezo nacionalke komentiral uporabnik Kon: “To so priredbe. Pri priredbah avtor sam prizna, da je priredil neko stvar in tudi plača za pravice. Tukaj pa je Kobal jasno, glasno izjavil, da mu je komedija bolj kot ne padla na misel in da jo je sam zapisal, torej da ni priredba. No, to pa je problem. In je v tem primeru plagiat, zato je tole relativiziranje, ki ga počne RTV oz. novinarji, popolnoma nerazumljivo.”

In če potegnemo črto pod razmišljanje bralcev spletnega portala MMC z besedami Semaina, “da gre pravzaprav za skrbno pripravljen članek, ki zavaja, da ni možno jasno določiti plagiat, brez podpisa”. “Torej je to reševanje rdečkarja in človeka, ki je zmerjal na sto tisoče Slovencev, človeka, ki je kradel in je namerno prikril izvor dela. Kakšna gnojnica je ta MMC včasih, kako si sploh upajo objaviti takšen članek?” Pa še kakšno kritiko bi lahko omenili, če je ne bi spletni administratorji v “imenu sovražnega govora” zbrisali.

Za konec pa še tole. RTV se je očitno s svojim prispevkom na MMC res spustil tako nizko, da je še med znanimi levičarskimi kulturniki požel zgražanje. Kot je na Twitterju zapisal jeseniški scenarist, pisatelj in režiser Miha Mazzini, “se je boj za rehabilitacijo Kobalove kraje že začel. Od tega trenutka verjamem v strice iz ozadja!”.

L. S.

—-

V zvezi z zgornjim člankom objavljamo odgovor Teje Rogelj:

Te dni me mediji povezujejo in citirajo v zvezi z zadnjim primerom plagiatorstva. Očitajo mi, da sem relativizirala dejanje Borisa Kobala, Kobala primerjala s Shakespearom ter ga na vsak način skušala opravičiti. Nekateri v mojih besedah najdejo celo povezave s strici iz ozadja, češ, moji lahko kradejo, drugi pa ne …

Ker gre za natolcevanja, želim pojasniti okoliščine, v katerih sem izrekla zapisano.

V četrtek, 17. 1., me je dopoldne v službo poklicala novinarka STA in me – kot nekdanjo članico komisije za Grumovo nagrado in nekdanjo selektorico programa za TSD – povprašala o mojih izkušnjah s plagiatorstvom v slovenski dramatiki. Povedala sem ji, da konkretnega primera iz SLG Celje ne morem komentirati, saj nisem ne brala ne gledala igre Profesionalci espe in tudi ne dela, ki naj bi ga Kobal prepisal (uporabljala sem pogojnik, saj še nisem poznala vseh dejstev v zvezi s plagiatom). V pogovoru sem torej govorila o plagiatu v dramatiki na načelni ravni in nikakor ne o Kobalu. In govorila sem o plagiatu v bolj sofisticirani obliki, ne o prepisovanju. Za vsem, kar sem rekla, stojim. Vendar pa sem, se strinjam, naredila napako, ki ne pritiče mojim letom in izkušnjam – morala bi predvideti, kako bodo moje besede v kontekstu afere razumljene. Vztrajati bi morala, da je v članku omenjen moj začetni stavek: »Primera iz SLG Celje ne morem komentirati, saj nisem ne brala ne gledala igre Profesionalci espe in tudi ne dela, ki naj bi ga Kobal prepisal«, hkrati pa dodati še naslednjega: »Če pa nekdo igro enostavno prepiše, je stvar jasna, saj gre za tiho krajo intelektualne lastnine.«

V pogovoru z novinarko sem med drugim dejala (in novinarka me je pri tem korektno povzela): »Natančno je treba prebrati original, morebitno predelavo ali navdihnjeno novo izvirno delo ter se od dela do dela sproti odločati. Ne bi si upala zlahka reči, da je neko delo plagiat, dokler ne bi zelo natančno prebrala obeh del.«). Ta stavek je v kontekstu ostal spregledan.

Hkrati pa bi – če že odgovarjam na očitke – želela zapisati še nekaj. Novinarka me je med drugim vprašala, ali menim, da bi morali formirati ustanovo, ki bi se ukvarjala z morebitnimi plagiati in jih tako preprečevati. Odgovorila sem ji in še zmeraj odgovarjam: Ne, takšnega urada ne potrebujemo, saj noben urad ne more pregledati vseh umetniških del na Slovenskem in preveriti njihove originalnosti. In pri tem bi lahko prišlo do nevarnosti, da bi zaradi negativnega primera, kakršen je Kobalov, prišlo do lova na čarovnice. Zato menim, da se moramo še naprej zanašati na moralo in poštenost avtorjev ter na poštenje tistih, ki zlorabe opazijo.

Kot dramaturginja želim stopiti v bran kolegicam/kolegom, ki so Kobalov plagiat brali v komisiji za najboljšo komedijo in ga uvrstili na repertoar gledališča – noben dramaturg na tem svetu ne more poznati vseh dram in komedij, ki obstajajo. Zaradi takšnega skrajnega (in izjemnega!) primera ne bo kar dvomil o vseh avtorjih, katerih tekste prebira/uprizarja, in jih predhodno preverjal. Zaradi negativnih izjem ne smemo zapasti v splošno nezaupanje drug do drugega.

Ne poklicno ne osebno ne politično nimam nobenega motiva opravičevati plagiatorstva. Kdor je moje izjave dosledno prebral, to tudi dobro ve.

Tea Rogelj

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine