Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.
Rok za vlaganje mandatarskih kandidatur v drugem krogu po junijskih volitvah se sicer izteče v petek, a ni pričakovati, da bi do takrat kandidaturo vložil še kdo.
Glasovanje o kandidatu za predsednika vlade je v DZ predvideno prihodnji teden v petek. Za izvolitev kandidat potrebuje absolutno večino, torej 46 glasov.
Poleg poslancev petorčka se Šarec za podporo dogovarja tudi z Levico, s katerimi so se najprej pogajali za sodelovanje v vladni koaliciji. A je svet Levice vstop v vlado zavrnil, ocenil pa je, da je osnutek koalicijske pogodbe, o kateri so se pogajali, dobra osnova za to, da Levica Šarčevo manjšinsko vlado podpre in z njo sklene sporazum o projektnem sodelovanju. O tem se sicer še vedno izreka tudi članstvo na strankarskem referendumu.
Sodelovanja dokončno še niso dorekli, tako se bodo pogovori o protokolu o sodelovanju nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Če bo Šarec prihodnji teden v DZ dobil potrebno podporo, bo 40-letni novinec v državni politiki postal najmlajši slovenski predsednik vlade. Politične izkušnje si je do junija, ko je bil prvič izvoljen za poslanca v DZ, nabiral na lokalnem nivoju kot župan Občine Kamnik.
Že s kandidaturo na lanskih predsedniških volitvah je pokazal, da si želi selitve iz lokalne v državno politiko. Uvrstil se je v drugi krog volitev in v tekmi proti favoriziranemu Borutu Pahorju dobil precejšnjo, 46,9-odstotno podporo volivcev. S tem si je ustvaril tudi nekaj političnega kapitala za naskok na državno strankarsko politiko, saj je po teh volitvah naglo začela rasti tudi podpora stranki Lista Marjana Šarca, ki so jo Šarec in somišljeniki ustanovili leta 2014.
Kandidat za sestavo 13. slovenske vlade je po izobrazbi univerzitetni diplomirani igralec, javnost si ga je najbolj zapomnila po imitacijah mnogih znanih osebnosti, tudi najvidnejših slovenskih politikov. Igralsko kariero pa je leta 2010 nepričakovano zamenjal za politično in bil izvoljen za župana Občine Kamnik, funkcijo je opravljal do letošnje izvolitve v DZ.
Zanimivo je sicer, da koalicijska pogodba določa, da bo novi predsednik DZ postal Dejan Židan, sicer predsednik SD. Sedanji predsednik DZ je sicer Matej Tonin (predsednik NSi), vendar pa je treba za zamenjavo predsednika DZ najprej izvoliti podpredsednike, ki pa jih še ni. Vse to pa tudi pomeni, da bo Cerar v prihodnji vladi zagotovo prevzel eno od ministrskih mest (najverjetneje za zunanje zadeve), kar po drugi strani pomeni zmagoslavno vrnitev Janija Möderndorferja v parlament in nadaljevanje farse z njegovo preiskovalno komisijo o bankah.
