Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg priznava pomemben prispevek Slovenije v operacijah zavezništva, a pričakuje več obrambnih izdatkov in spoštovanje zaveze o naložbah v zmogljivosti. “Pričakujemo, da bo Slovenija storila več za uresničitev skupaj dogovorjenega cilja,” je poudaril pred obiskom v Sloveniji.
Generalni sekretar zavezništva bo v torek na obisku v Sloveniji, kjer ga bo gostil premier Marjan Šarec. Uradnega programa obiska še ni, po neuradnih informacijah pa naj bi med drugim nagovoril državni zbor. To bo njegov drugi obisk v Sloveniji od prevzema položaja oktobra 2014. Prvič je Slovenijo obiskal julija 2015.
Stoltenberg, bivši norveški premier, je v otroštvu živel v Srbiji, ko je bil v letih 1960-1963 njegov oče veleposlanik v Jugoslaviji. Viri pri Natu so ga ob prevzemu položaja opisali kot učinkovitega menedžerja, ki se je znal soočiti s terorističnim napadom na Norveškem leta 2011 in ki se zna pogovarjati z Rusijo. Bil je namreč norveški premier, ko sta Norveška in Rusija septembra 2010 v Murmansku podpisali pomemben sporazum o opredelitvi meje in sodelovanju v Barentsovem morju.
Stoltenberg je v minulih letih že večkrat pohvalil prispevek Slovenije v operacijah zavezništva, a obenem izrazil pričakovanje, da bo okrepila obrambni proračun, tudi njegov delež za naložbe v razvoj zmogljivosti. Takšno je tudi njegovo sporočilo pred torkovim obiskom.
Slovenija mora storiti več za uresničitev obrambnega cilja
Zaveznice so se leta 2014 na vrhu v Walesu zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Zavezale so se tudi, da bodo petino obrambnega proračuna namenile za naložbe v razvoj zmogljivosti ter da bodo okrepile prispevke v Natove misije in operacije.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP. Slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Tudi njen trenutni obrambni načrt do leta 2024 predvideva le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP. Novi obrambni minister Karl Erjavec pričakuje resno zviševanje obrambnih izdatkov in napoveduje nov srednjeročni obrambni načrt, saj da sedanji ni realen, a konkretnih zavez za zdaj ni.
Stoltenberg, ki je v četrtek po zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju vse zaveznice znova pozval k pripravi verodostojnih načrtov in izrazil pričakovanje, da bodo o teh poročale do konca leta, nato pa bodo obrambni ministri o njih razpravljali februarja, ni neposredno odgovoril na vprašanje STA, ali so slovenski načrti verodostojni.
Najprej je izpostavil hvaležnost za slovenske prispevke za zagotavljanje varnosti na Zahodnem Balkanu in drugod – sodelovanje v operaciji Kfor na Kosovu, vodilno vlogo v Natovem uradu za zvezo v Skopju, sodelovanje v misiji za usposabljanje v Afganistanu in v večnacionalni bojni skupini v Latviji ter prispevek v vaji Trident Juncture v severni Evropi ta mesec.
Nato je spomnil, da cilj dveh odstotkov velja za vse zaveznice in da so se vse zaveznice, tudi Slovenija, zavezale k temu cilju in tudi k pripravi verodostojnih nacionalnih načrtov za uresničitev teh zavez. “Pozdravljam to, da Slovenija v realnem smislu že zvišuje obrambne izdatke. A pričakujemo, da bo Slovenija storila več za uresničitev skupaj dogovorjenega cilja,” je poudaril.
Pomembne tudi naložbe v sodobne vojaške zmogljivosti
Tudi na vprašanje, ali ga skrbi stanje Slovenske vojske – glede na težave pri uresničevanju ciljev za vzpostavitev dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin in slabe rezultate preverjanja pripravljenosti slovenske bojne bataljonske skupine februarja letos – Stoltenberg ni podal neposrednega odgovora.
Izpostavil je, da so se vse zaveznice strinjale o potrebi po krepitvi obstoječih sil ter zagotavljanju tega, da bodo te imele ustrezne kadre, opremo in usposabljanje ter da bodo pripravljene na namestitev. “Pri delitvi bremen ne gre le za izdatke za obstoječe sile, ampak tudi za naložbe v sodobne vojaške zmogljivosti,” je izpostavil.
Nato po njegovih besedah dodeli cilje vsem zaveznicam, tako da imajo skupaj to, kar potrebujejo za obrambo pred potencialnimi grožnjami. V bolj nepredvidljivem in nestabilnem svetu je treba zagotoviti, da ima Nato poln nabor potrebnih zmogljivosti. “Pričakujemo, da bodo vse zaveznice igrale svojo vlogo,” je poudaril.
O ideji o zamenjavi ozemlja Srbije in Kosova: Ničesar se ne sme narediti, kar bi destabiliziralo regijo
Generalni sekretar bo pred Slovenijo obiskal tudi Srbijo in Hrvaško. Eno ključnih vprašanj na Balkanu je trenutno sporna ideja o zamenjavi ozemlja med Srbijo in Kosovom. V odgovoru na vprašanje, ali je to dobra ideja, Stoltenberg odgovarja, da se “ne sme narediti ničesar, kar bi destabiliziralo regijo”. “Veliko zaveznic je izrazilo svoje mnenje. V primeru konkretnega razvoja dogodkov bomo o tem razpravljali v zavezništvu,” je še dejal.
Ob tem je izpostavil, da igrajo politični voditelji v regiji zelo pomembno vlogo, ki vključuje več prizadevanj za spravo. Poudaril je tudi, da je prihodnost celotnega Zahodnega Balkana v regiji in evroatlantski družini. Zavezništvo po njegovih besedah ostaja popolnoma zavezano zagotavljanju stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu, pri čemer Kfor opravlja svoje delo zelo učinkovito.
O odnosu z ZDA in prihodnosti: Čezatlantsko partnerstvo se krepi
Stoltenbergu komentatorji v Bruslju priznavajo, da je znal najti pravi jezik v pogovoru z nepredvidljivim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in poskrbeti, da se je julijski vrh zavezništva po neuradnih navedbah o ameriških grožnjah o ločitvi od Nata vendarle končal spravljivo, s pozitivnim Trumpovim sporočilom, da “verjame v Nato”.
Na vprašanje, ali prinaša prihodnost novo ero zelo drugačnega Nata, Stoltenberg ponavlja svojo mantro: da živimo v bolj nepredvidljivem in negotovem varnostnem okolju, da smo priča znatnemu povečanju obrambnih izdatkov, da evropske zaveznice v obrambo ne vlagajo več za to, da bi zadovoljile ZDA, temveč za lastno varnost in da ZDA krepijo vojaško navzočnost v Evropi.
“To so dejanja, ki govorijo glasneje od besed. Kljub nekaterim nesoglasjem med obema stranema Atlantika glede nekaterih vprašanj, je realnost ta, da Nato deluje in da krepimo čezatlantsko partnerstvo,” je sklenil Stolteberg pisni intervju za STA pred obiskom v Sloveniji.
