Parlamentarna preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje domnevnih zlorab v pravosodju pod vodstvom poslanca SDS je med drugim nameravala zaslišati tudi generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ki je bil od leta 2008 namestnik vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dve leti kasneje pa je bil nagrajen z mestom vodje. Zaslišanje je preprečilo ustavno sodišče, pri čemer naj bi bila v ozadju naveza med predsednikom US Rajkom Knezom in Šketo, namesto na zaslišanju pa se slednji zdaj tako pojavlja v sebi naklonjenih medijih. Za razburjenje so poskrbeli pri Večeru Uroša Hakla, kjer je Šketa kljub svojemu političnemu delovanju, ki mu ga očitajo mnogi, zavračal politično odgovornost. V nadaljevanju se je grdo zlagal tudi glede postopkov proti Francu Kanglerju, ki naj bi po njegovih besedah zastarali, pa čeprav so bili umaknjeni, ustavljeni ali zavrženi. Kangler je ob tem na Twitterju opozoril še na to, da so na tožilstvu v Mariboru lažno prirejali dokumente in storili vrsto kaznivih dejanj. Posebna pozornost je v intervjuju namenjena tudi omejevanju svobode izražanja.
Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotavljanje domnevnih zlorab v pravosodju, med drugim v primeru politično motiviranega pregona državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki jo vodi poslanec Slovenske demokratske stranke Žan Mahnič je oktobra na seznam prič poleg drugih tožilcev uvrstila tudi generalnega državnega tožilca Draga Šketo. Ta je bil med drugim od leta 2008 namestnik vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dve leti kasneje pa ga je vlada nagradila z imenovanjem na mesto vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.
Pravosodje je nato zopet škandalozno zaščitilo svoje predstavnike. Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Franca Kanglerja je dobila začasno odredbo Ustavnega sodišča, da ne sme zasliševati po sodnikih tudi tožilce. Kot smo na Nova24TV že poročali, naj bi bil v ozadju nedopustni dogovor, ki ga je dosegla štajerska naveza, predsednik Ustavnega sodišča Rajko Knez in Šketa. “Mafija je zaščitilo mafijo,” je takrat zatrdil predsednik preiskovalne komisije Mahnič. Šketi tako ni bilo potrebno na preiskovalno komisijo, se pa zato pojavlja v režimskih medijih, kjer ima neomejen prostor izražanju svojega nasprotovanja delovanju parlamentarne komisije.
Haklov Večer razburil s propagandnim intervjujem s Šketo
Šketa se je tako v soboto zjutraj pojavil v propagandnem prispevku na spletni strani rdečega trobila Večer v lasti tajkuna Uroša Hakla, ki je znan po številnih povezavah s Socialnimi demokrati. Tam je Elizabeta Planinšič z njim opravila obsežnejši intervju, kjer že z izbiro naslova izrazi, v katero smer je potekal pogovor: “(INTERVJU) Drago Šketa: Preiskovalna komisija ne more izvajati vzporednih sojenj.”
Uvodoma Šketa navaja argumente, zakaj naj bi bilo delovanje parlamentarne preiskovalne komisije sporno in kljub temu, da po mnenju številnih deluje politično, samozavestno zatrdi: “Kot navajamo v naši pobudi, je zahteva po odreditvi parlamentarne preiskave v nasprotju s 3. in 135. členom ustave, saj tožilci ne morejo biti politično odgovorni.” Na takšne argumente se je sicer Mahnič jasno odzval, sredi novembra je v oddaji Tema dneva na Nova24TV povedal: “Oni sicer trdijo, da so tako sodniki kot tožilci nosilci javnih funkcij, da pa ne morejo biti politično odgovorni. Kar pa seveda ne drži, kajti oni lahko stvari peljejo po naročilu tistih, ki imajo politično odgovornost.”
Kangler zgrožen nad lažmi, ki jih je izrekel Šketa
V nadaljevanju Šketa komentira tudi postopke zoper Kanglerja: “Po podatkih državnega tožilstva so bili sodni postopki v desetih zadevah (enajstih, v kolikor združujemo posamezne primere) ustavljeni, so zastarali ali pa so državni tožilci umaknili obtožne akte.” Zastaranje postopkov bi bilo seveda v korist režimu, saj Kanglerju v takšnem primeru ne bi bila dokazana nedolžnost in bi tako nad njim ostajala senca dvoma o krivdi, a resnica je popolnoma drugačna, primeri proti njemu so bili namreč umaknjeni, ustavljeni ali zavrženi. Na intervju se je kmalu po objavi na družbenem omrežju Twitter odzval tudi Kangler, ki je opozoril: “Eden največjih političnih lažnivcev. Javno ga pozivam, naj pove, kateri primer je v mojem primeru zastaral! Jaz pa trdim, da laže in da so na tožilstvu v Mariboru lažno prirejali dokumente in storili vrsto kaznivih dejanj.”
Eden največjih političnih lažnivcev. Javno ga pozivam, naj pove, kateri primer je v mojem primeru zastaral! Jaz pa trdim, da laže in da so na tožilstvu v MB lažno prirejali dokumente in storili vrsto KD. @Demokracija1 @Maribor24si @BojanPozar @peterjancic https://t.co/RyJDCLcAnq
— Franc Kangler (@KanglerFranc) December 8, 2019
Pozornost v intervjuju namenjena omejevanju svobode govora
V nadaljevanju Večerova novinarka izrazi tudi posebno zanimanje za omejevanje svobode govora pod pretvezo pregona t. i. sovražnega govora: “Obljubljali ste ustanovitev delovne skupine, da se tega področja čim bolj temeljito lotite.” To ne preseneča, Večer bi se tako ob upadajočih nakladah na lahek način znebil konkurenčnih medijev. Glede tega področja Šketa zagotovi, da je delovna skupina že ustanovljena in da se redno sestaja: “Kot pomemben dosežek na tem področju štejemo dejstvo, da je vrhovno državno tožilstvo uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo ljubljanskega višjega sodišča iz leta 2012. S tem smo dobili določen okvir za pregon in sojenje tovrstne kriminalitete.” V nadaljevanju izrazi razočaranje, da kljub odločitvi vrhovnega sodišča letos beležijo upad tovrstnih kazenskih ovadb, kot primer sodbe pa navede tisto z druge polovice tega leta s sodišča v Trebnjem zaradi zagovarjanja pravice genocida nad Židi in drugih oblik reminiscence nacistične propagande. Šketa sicer še prizna, da v zadnjem času opažajo tudi porast nestrpnosti na škodo katoliške skupnosti.
