Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
V Gen-I so bili v preteklem letu večkrat presenečeni. V času, ko jo je vodil trenutni predsednik vlade, jih je presenetila vojna v Ukrajini. Ko je predsednik vlade zapustil trgovca z energijo, so bili presenečeni, da nuklearka izvaja načrtovani remont. Ker niso pričakovali vojne kot tudi remonta, naj bi elektriko iz JEK vnaprej prodali izrazito pod ceno, nato pa bili prisiljeni kupovati veliko dražjo elektriko na mednarodnih trgih. Pokriti je bilo treba tudi izgubo elektrike za tisti mesec, ko so v Gen-I pozabili, da JEK ne bo obratovala. Sledila so državna poroštva za kredite, s katerimi bi financirali nakupe na mednarodnih trgih. Danes poročajo, da so zadovoljni z lanskoletnim poslovnim izplenom, da pa razmišljajo o ponovni zadolžitvi v višini 50 milijonov evrov.
“Kljub turbulentnim razmeram na energetskih trgih je skupina Gen-I v letu 2022 poslovala stabilno in kot izkazujejo še nerevidirani podatki, poslovno leto zaključila nad pričakovanji iz poslovnega načrta,” so zapisali v Gen-I.
Za lansko leto je bilo namreč načrtovano, kot pišejo, zaradi nihanja razmer na trgu za 21,8 milijonov čistega dobička. Nerevidirani podatki kažejo, da je dobička zaenkrat 29, 5 milijona evrov. Zgolj za primerjavo, leta 2021 je družba beležila 70,1 milijona evrov dobička. Zasluge za to, da ni prišlo še do manjšega dobička (ali celo izgub, op. a.), pripisujejo svojim smelim odločitvam oz. kot poroča STA “aktivnostim na mednarodnem veleprodajnem trgu električne energije in plina, s katerimi so se pravočasno odzvali na zaostrene razmere na trgu ob ustrezni oceni tveganj”.
Gen-I pri tem pozabi dodati, da je kmalu po tem, ko je družbo zapustil “čudežni deček slovenske energetike” Robert Golob, ta izrazito dvignila ceno elektrike končnim odjemalcem. V družbi so očitno počakali, da jo zapusti takrat še kandidat za predsednika vlade. Več o takratnem zvišanju cen lahko preberete v članku z naslovom: Primite se za denarnice: Golobov GEN-I draži elektriko
Nato je tam nekje v sredini septembra prejšnjega leta v javnosti odjeknila novica, ki dodatno načenja samooceno vodilnih v Gen-I, da so prav njihove smele odločitve ustvarile prepolovljeni dobiček. Ta vest je bila, da so odgovorni v skupini Gen (Gen-I je del te skupine) preprosto pozabili (oz. vsaj tako je bilo to predstavljeno v javnosti), da bo v nuklearni elektrarni Krško potekal načrtovani remont elektrarne po 18-mesečnem gorivnem ciklu. Ta se je začel prvega oktobra 2022 in končal 28 dni kasneje. Kako je možno, da neka družba, v kateri monopolni odkupovalec elektrike iz nuklearne elektrarne “pozabi”, da ta en mesec ne bo proizvajala elektrike in nato to elektriko, ki je ni, preprosto proda, v javnosti doslej še ni bilo predstavljeno. Več o tem lahko preberete – TUKAJ.
V tistem času so prišla na vrsto davkoplačevalska poroštva. Vlada je sprejela zakon, s katerim je družbam HSE, Gen energija (skupaj z vertikalno povezano Gen-I) in Geoplinu zagotovila za 1,6 milijarde poroštev, brez katerih ne bi mogli dostopati do kreditov, s katerimi financirajo trgovanje z energijo na mednarodnih trgih, kupovanje emisijskih kuponov in nakup dodatnih količin zemeljskega plina zunaj EU. Od skupne vsote je Gen-I prejel 400 milijonov evrov poroštev. Nato so najeli 100 milijonov evrov kredita.
Zadolžili bi se še za dodatnih 50 milijonov
Tako pridemo do zadnje vesti, da razmišljajo o zadolžitvi še za dodatnih 50 milijonov. Kot poroča STA, preučujejo možnost izdaje 12-mesečnih komercialnih zapisov v predvideni skupni nominalni vrednosti izdaje 50 milijonov evrov. Namen kredita naj bi bila obnova obstoječe zadolžitve s komercialnimi zapisi in ohranjanje razpršenosti finančnih virov. Z drugimi besedami, najete kredite je bankam treba poplačati pogosto po visokih obrestnih merah, komercialni zapisi pa so lahko cenejši, torej z nižjo obrestno mero. Komercialni zapisi po drugi strani niso zavarovani in s sabo nosijo tveganje neplačila, kot izhaja iz predstavitvenega dokumenta komercialnih zapisov, ki jih je izdal Gen-I v letu 2021.
Zainteresirane vlagatelje bodo v prihodnje povabili na predstavitvena srečanja. V Sloveniji komercialne zapise kupujejo predvsem institucionalni vlagatelji, kot so denimo zavarovalnice, investicijski in pokojninski skladi, so pred leti poročali v Delu. Ali je v ozadju izdaje in nakupa komercialnih zapisov oblast, bo znano prav kmalu.
