Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je danes znova stopil pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnih zlorab zoper njega. Ponovil je obtožbe na račun mariborskih sodišč, še posebej na račun sodnika Janeza Žirovnika, ter policije in Sove. “V moji zadevi je preveč naključij,” je dejal.
Kangler, danes mestni in državni svetnik, je pred omenjeno komisij pričal že oktobra lani, ko je ta začela z delom. Tokrat je prinesel še nekaj dokumentov, ki po njegovem prepričanju še dodatno dokazujejo kršitve zoper njega.
Med drugim je predložil zapisnik dežurstev na mariborskem okrajnem sodišču v letih 2008 in 2009, ki po besedah Kanglerja dokazuje, da Žirovnik ni bil prvi sodnik, ki je dobil v roke njegov spis. Prvi naj bi ga dobil Marko Bezjak, a ker policiji ni odobril prikritih preiskovalnih ukrepov (prisluhov telefonskim pogovorom), je spis dobil Žirovnik, ki je prisluhe nato odobril. “Zgodba je bila torej zrežirana z Žirovnikom, bivšim agentom službe državne varnosti, ki sem ga vrsto let v teh prostorih nadziral in se z njim tudi prepiral,” je poudaril Kangler.
Prepričan je, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi v njegovem primeru nezakoniti. “Potrebovali so prisluhe, da so prišli do dokazov, ki bi me obremenili. Prej niso imeli ničesar. To je bil čisti politični obračun,” je zatrdil.
Ponovil je med drugim, da so “policisti sami sebi pisali anonimke”, da sam na mariborskem sodišču ni imel možnosti zaslišati svojih prič ter da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) po 17 letih dala na dokument, ki ga je potreboval za obrambo, znak zaupno. Vsi vpleteni so imeli po prepričanju Kanglerja od tega osebne koristi. “Marjan Fank je postal generalni direktor policije, Drago Šketa generalni državni tožilec, sodnik je z okrajnega napredoval v okrožnega,” je dejal.
Povedal je še, da je bil nekaj dni po oktobrskem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, na katerem je ostro kritiziral Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), soočen z novo preiskavo KPK. “Očitajo mi, da sem bil prisoten na razpravi v državnem svetu!” je ogorčen.
Predsednika parlamentarne komisije Žana Mahniča (SDS) je zanimalo, če je bil v zadnjem času deležen še kakšnih drugih pritiskov. “Težko javno govorim o tem. Dogajajo se čudne stvari, vsega niti ne prijavljam več policiji. Policija ne naredi nič,” je odgovoril Kangler.
Odločno je pritrdil vprašanjema, ali meni, da je v Sloveniji možno nezakonito prisluškovati državljanom ter da iz policije uhajajo občutljive informacije. Glede posedovanja orožja, ki ga je omenila ena od predhodno zaslišanih prič, pa je povedal, da ga ima ustrezno skladiščenega in zanj pridobljeno potrebno dovoljenje.
Komisija, ki jo sestavljajo člani SDS in NSi, je v preteklih dveh mesecih zaslišala že več Kanglerjevih nekdanjih sodelavcev, nekdanjih poslancev in odvetnikov, ne pa tudi sodnike in tožilce, saj še čaka na končno odločitev ustavnega sodišča glede tega.
Na spornost te parlamentarne preiskave je pred dnevi opozorila tudi Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco). Kanglerju se ne zdi sporna. “V vseh evropskih državah, če sodnik pošteno in pravično sodi, stopi pred parlamentarno komisijo. Ni ga strah, da izpove svoje prepričanje. Komisija ne sodi, ampak samo zbira podatke. Namen komisije je namreč tudi ta, da ugotovi, ali sistem deluje ali ne. Očitno sistem ne deluje,” je povedal v izjavi za medije po današnjem pričanju.
Mahnič je na novinarski konferenci nekaj ur kasneje povedal, da s preiskavo domnevnih nepravilnosti v postopkih zoper Kanglerja kljub razširitvi preiskave na morebitne zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti aktualnim poslancem in ministrom nadaljujejo. “Računam, da bo nekje do maja zgodba zaključena, torej do še potencialnih predčasnih volitev,” je dejal.
Spomnil je, da je že v nazivu njihove komisije “Franc Kangler in drugi”, zato je razširitev preiskave glede na zadnje dogodke v državi logično nadaljevanje. “Saj ni v naši državi samo Franc Kangler tisti, proti kateremu so se zlorabljali določeni organi v tej državi,” je dejal.
Je pa bilo tudi pričanje Kanglerja po besedah Mahniča eden od povodov za takšno odločitev, saj je nekdanji župan danes pred komisijo med drugim spregovoril o primeru, ko se je s kolegom pogovarjal po telefonu o stanju legalizacije enega od njegovih objektov na upravni enoti Ruše, takoj zatem pa ga je klical novinar in spraševal o tem objektu. “Gospod Kangler na podlagi tega trdi, da drugače, kot da se očitno prestreza telefonske pogovore, do tega ni možno priti,” je povzel Mahnič.
Preiskovalna komisija v zadevi Kangler v preiskavo morebitnih zlorab obveščevalno-varnostnih služb proti poslancem in ministrom
Komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi je odločila, da začenja s preiskovanjem morebitne zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti aktualnim poslancem in ministrom iz političnih namenov, je na Twitterju zapisal predsednik komisije in poslanec SDS Žan Mahnič. Od policije bo zahtevala podatke, ki jih Knovs ni dobil.
Pooblaščena skupina komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v torek opravila nenapovedan nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pri katerem je preverjala informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki se dogovarjajo o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi stal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec.
Na policiji so skupini očitali postavljanje vprašanj izven zakonsko določenega okvira. SDS pa policiji očita zavračanje parlamentarnega nadzora.
Kot je že po koncu nadzora dejal Mahnič, ki je bil eden od treh članov pooblaščene skupine Knovsa, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je generalna direktorica policija Tatjana Bobnar blokirala. “Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti,” je tudi danes pojasnil Mahnič.
Zato je danes preiskovalna komisija, ki preučuje zlorabe v zadevi Franc Kangler in drugi, sprejela sklep, da preiskavo v primeru Kangler razširijo še na “druge”. Zato od policije do 29. februarja zahtevajo izpis vseh posegov v evidence za vseh 90 poslancev, ministrov in predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle. Sklep so sprejeli štirje stalni člani komisije in en nadomestni, konkretno štirje poslanci SDS Mahnič, Franc Breznik, Franc Rosec in Alenka Jeraj ter poslanka NSi Tadeja Šuštar.
Mahnič je sicer povabil vse parlamentarne stranke, da premislijo, ali bi vendarle sodelovale v tej komisiji, saj po njegovih besedah nihče ne sme dopustiti, da bi se nezakonito tajno prisluškovalo, sledilo, slikalo … državljane Slovenije, “še huje pa je, če se tako pridobljeni material uporablja za politične pritiske”. “Policija ima evidence o državljanih, grehih iz preteklosti. In kaj je bolj efektivno kot to, da nekdo, ki mu ni interesu oblikovanje nove koalicije, gre do posameznega poslanca in mu reče, ‘vemo, kdaj si napihal, kaj je tvoj sin delal, kaj se je dogajalo s tvojo ženo …’ Logično je, da se taki poslanci ustrašijo,” je opozoril Mahnič in dodal, da so to sicer vse domneve.
Pri tem je med drugim naštel primer poslanca, ki da so mu v minulem mandatu posegli v telefonsko komunikacijo in “so se te informacije podajale naprej”. Spomnil je tudi na objavo fotografije avtomobila Karla Erjavca na Hrvaškem, na besede predstavnikov SAB o postopkih zoper sina predsednice stranke Alenke Bratušek, da se opazuje srečanja predsednice DeSUS Aleksandre Pivec in da tudi Kangler trdi, da se prestreza telefonske pogovore.
Predmet preiskave parlamentarne komisije bodo generalna policijska uprava, kriminalistična policija, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Sova in vojaška obveščevalno-varnostna služba (OVS).
“To je trenutek, ko se mora politika poenotiti. Verjamem, da bo problem za LMŠ, ne bi pa smel biti problem za vse ostale,” je dejal in med drugim ocenil, da “gre za specialno operacijo ene stranke, kako si podrediti partnerice”.
Predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi Žan Mahnič je danes podal izjavo za medije o delu preiskovalne komisije, odzval pa se je tudi na nekatere druge aktualne zadeve, povezane predvsem z nadzorom KNOVS nad delom NPU, ki je bil opravljen včeraj.
Uvodoma je poslanec SDS in podpredsednik KNOVS predvajal izjavo predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana (SD), ki je v oddaji Tarča 30.1.2020 med drugim dejal, da »če je res tako, da kdorkoli vohuni, ali so kake tuje vohunske službe, da potem pritiskajo na slovenske politike, ali so to kakšne politične stranke, da pritiskajo na druge, je to največja politična afera v zgodovini samostojne Slovenije. To res želim, da se razišče.«
»Vodimo parlamentarno preiskavo, ki se tiče zlorab v primeru Franca Kanglerja in drugih v povezavi z zlorabami in različnimi kršitvami zakonodaje ter nezakonitega vodenja evidenc policij. Glede na vse dogodke, ki so mislim da postali vrh ledene gore v zadnjih dneh, smo se odločili odpreti novo preiskavo, h kateri je v oddaji Tarča pozval predsednik Državnega zbora, oziroma preiskavo, ki nam jo odredba parlamentarne preiskovalne komisije tudi omogoča,« je povedal Mahnič in dodal,da so se poslanke in poslanci na današnji nujni seji soglasno odločili, »da bomo začeli preiskovati sum zlorabe obveščevalno varnostnih služb z namenom pritiska na določene politike, da se ugotovi, ali je vse to, kar se govori, praktično od nastopa mandata predsednika vlade Marjana Šarca, resnično, ali ne.«
Poslanec je izrazil mnenje, da kar se tiče aktivnosti v povezavi z obveščevalno varnostnimi službami tako pestrega mandata na tem področju kot je aktualni še ni bilo. Ob tem je spomnil, da se je v medijih pojavila slika avtomobila ministra za obrambo Karla Erjavca s Hrvaške en dan pred kongresom DeSUS, tajno se opazuje in slike zasebna srečanja ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, danes je generalni sekretar SAB Jernej Pavlič povedal, da se dogajajo čudne stvari in kot enega od primerov navedel dogajanje pri sinu Alenke Bratušek. »Tudi Franc Kangler je danes na seji preiskovalne komisije povedal, da je po telefonu govoril s kolegom, če lahko na UE Ruše preveri, kaj se dogaja z legalizacijo glede njegovega objekta in kmalu zatem ga je klical novinar Mladine ter spraševal, kakšen objekt skuša legalizirati. Gospod Kangler trdi, da drugače kot prek prisluškovanja telefonskim pogovorom, do tega podatka ni bilo mogoče priti,« je povedal Mahnič.
Nadaljeval je, da so se člani KNOVS že pogovarjali o tem, kako je nekdo tajno fotografiral nekdanjega predsednika uprave Telekom, direktor SOVE pa naj bi te slike pošiljal naokoli in spraševal, kaj bi s tem naredili. »Toda, kar pa so včeraj poročali mediji, pa se je prvič zgodilo, da se je poročalo konkretno z imeni in priimki. Če bi se KNOS odzvala na vsak članek v medijih, potem bi lahko bili trikrat tedensko na SOVI; OVS in Policiji, toda ko pride nekaj tako konkretnega kot je bilo to včeraj, ko je bil opisan potek tega, kaj se dela in ko poslanci v Državnem zboru govorijo, kakšni pritiski se vršijo nanje, na vodstvo strank, ko tu ne gre za SDS, ampak za zaenkrat še aktualne koalicijske partnerje v odstopu, tu je bilo govora o SMC, DeSUS in SAB, smo odreagirali tako kot smo,« je povedal poslanec SDS in dodal, da »smo se odločili za nenapovedan nadzor, kjer smo zahtevali vpogled v evidenco posameznikov, ki smo jih poimensko našteli.« Mahnič je dejal, da je pooblaščena komisija KNOVS naštela vse poslance SDS, NSI, SMC, DeSUS, SAB in dva manjšinska poslanca. »Policija ima evidence o državljanih, o njihovih prekrških, in podobno. Povejte mi, kaj je bolj efektivnega, kot da nekdo, ki mu ni v interesu, da se sestavi nova koalicija, gre do posameznega poslanca in mu pove, »a veš, da imamo podatke, kdaj si napihal, kaj je delal tvoj sin, vemo, kaj se je dogajalo z ženo in vemo, da je bilo prijavljeno nasilje v družini in bomo vse to obelodanili«. Takšni posamezniki se potem seveda ustrašijo. Naj ob tem jasno in glasno povem, da so to predvidevanja, na KNVOSu pa je, da se naredi to, kar zahteva od nas tudi Dejan Židan, in to je, da se vse te stvari razišče.«
Poslanec je tudi pojasnil, da je včeraj pooblaščena skupina KNOVS, ki je opravila nadzor želela, da generalna direktorica policije preda seznam tistih zaposlenih na policiji, ki so morebiti vpogledovali v osebne mape oziroma v evidence naštetih poslank in poslancev DZ. »Želeli smo tudi podatke o vpogledih za Zdravka Počivalška in Aleksandro Pivec, direktorica pa je to zavrnila, češ da nimamo pravne podlage.«
Nato je Mahnič izpostavil 24. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru, ki jasno pravi, da pooblaščena skupina lahko opravi napovedani ali nenapovedani ogled naprav in prostorov, ki jih uporablja nadzorovana služba v zvezi z nadzorovanjem in snemanjem elektronskih komunikacij. »25. člen pravi, da pooblaščena skupina lahko zahteva vpogled v dokumente, drugo gradivo in podatke nadzorovane službe, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pooblaščena skupina ne sme vpogledati v tisti del dokumentacije nadzorovane službe, iz katerega bi bilo lahko razvidno, da v postopku delujejo ali sodelujejo tajni delavci oziroma sodelavci po določbah ZKP, Zakon o obrambi in Zakona o SOVI oziroma bi bila lahko razkrita identiteta teh tajnih delavcev ali sodelavcev,« je povedal poslanec in izpostavil še 26. člen omenjenega zakona, ki pravi: »Zaposleni v nadzorovani službi so v okviru pooblastil, ki jih imajo na svojem delovnem mestu ali položaju, dolžni storiti, kar je potrebno, da komisija lahko izvršuje svoj nadzor in so dolžni pri tem z njo sodelovati.«
V primeru včerajšnjega nadzora smo torej priča istemu primeru kot na SOVI, ko smo želeli dokumentacijo glede zaposlovanja in nas je direktor zavrnil. »Takrat smo ugotovili, da nas je zavrnil protizakonito in potem se je še izkazalo, da s konkretno zaposlitvijo nekaj ni bilo v redu. Če bi generalna direktorica želela ovreči vse sume, ki se pojavljajo v medijih, bi lahko rekla: dali bomo sezname vpogledov in s tem bi bila zgodba zaključena, a ker tega ni storila in ker smo ostali praznih rok, so sumu ostali,« je dejal Mahnič. Ob tem je še komentiral, da nadzornike KNOVS danes ni napadla nobena politična stranka, temveč, da so vsi v skrbeh, če se kaj takšnega res ne dogaja in si želijo, da se zadeva razišče.
»Zahtevali smo, da so na tem nadzoru prisotni vsi posamezniki, ki se jih omenja v povezavi z različnimi operacijami proti politikom, na nadzoru je manjkal zgolj gospod Muženič. Ker pa teh podatkov nismo dobili, ker je bil nadzor nezakonito onemogočen, ker se mediji ukvarjate s tem, kako sva se z generalno direktorico gledala, ne pa s tem, kar bi nas moralo vse skrbeti, ker tudi novinarji ste zanimive potencialne tarče, takoj za politiki in vodstvom gospodarskih družb, torej z morebitnim prisluškovanjem, smo se odločili, da bo parlamentarna komisija tista, ki bo skušala pridobiti podatke,« je povedal Mahnič. Poudaril je, da je komisija zato sprejela sklep, da pozove ministrstvo za notranje zadeve in organe v sestavi, da ji do 29.2.2020 posredujejo izpis vseh posegov in vpogledov v osebne evidence od 13.9.2018 dalje za vseh 90 poslancev, vse ministre v odstopu in za predsednika vlade v odstopu.
»Na tem mestu vabim vse parlamentarne stranke, naj premislijo, ali je vredno sodelovati v naši preiskovalni komisiji. Nihče namreč ne sme dopustiti, da bi protizakonito prisluškovali, prestrezali maile, tajno opazovali, sledili in tajno fotografirali državljanke in državljane Republike Slovenije. Še huje pa je, če se tako pridobljen material nato uporablja za politične pritiske,« je povedal poslanec SDS in pri tem omenil poslanca DZ, ki je pripravljen pričati pred preiskovalno komisijo in povedati, kako so zlorabili Telekom Slovenije v prejšnjem mandatu, da se je bralo njegova sms sporočila in da se je sledilo njegovi lokaciji ter podajalo informacije naprej. »Tudi nekateri drugi bodo znali marsikaj povedati,« je še dejal Mahnič in navedel, da bodo predmet preiskave Generalna policijska uprava, Kriminalistična policija, NPU, Sova, OVS, »v kolikor pa bomo dobili informacije, da te stvari dela kdo izven tega kroga, pa se bomo tudi pozanimali.«
»Mislim, da je vse skupaj sodu izbilo dno in da je to trenutek, ko se mora politika poenotiti. Verjetno bo to sicer problem za LMŠ, ne bi pa smel biti problem za vse ostale parlamentarne stranke, še posebej tiste, ki so bile celoten mandat najbolj na tapeti, to so SD, SAB, DeSUS in SMC.«
Poslanec je še ocenil, da je pomembno, da preiskavo morebitnih prisluškovanj in vpogledov v evidence opravi preiskovalna komisija. »Vemo, da vrana vrani ne izkljuje oči in vemo, kako bodo pristojni organi to raziskovali, in sicer približno tako, kot NPU preiskuje, kaj je delal urad za preprečevanje pranja denarja v primeru IranNLBgate, ko Darko Muženič preiskuje delo Darka Muženiča.«
Poslanec se je v odgovorih na novinarska vprašanja odzval tudi na današnjo izjavo za medije generalne direktorice Policije Tatjane Bobnar, rekoč: »Če jaz kot poslanec pridem na Policijo in skupaj s kolegi zahtevam nič manj in nič več kot to, kar nam zakon dovoljuje, z namenom ugotoviti, ali je bila policija zlorabljena v politične namene, potem pričakujem, da mi bo gospa to dala. In to ne meni osebno, temveč Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. In zato je bila tista izjava, da naj gleda na prihodnost, ker če se ugotovi, da je bila Policija zlorabljena v politične namene in da je generalna direktorica držala roko nad tem, da sodeluje pri tem, potem jo bo KNOVS kazensko ovadil. Če pa ona kazensko ovadbo jemlje kot grožnjo, kot pritisk pa naj to tako jemlje. Ampak to je ustavna kategorija, če ugotovimo, da je nekaj šlo narobe, moramo podati kazensko ovadbo.« Dodala je še, da mu je žal, da je direktorica Policije v javnosti predstavila, kot da so bili neki pritiski, »še bolj pa mi je žal, ker ona ve, da niso bili, pa to počne iz političnih razlogov, hkrati pa reče, nihče si ne bo podredil Policije. Bog ne daj, da bi si jo kdo podredil, ampak jaz se bojim, in glede na vse, kar vidim, mislim, da si je ena stranka trenutno še vladajoče politike Policijo že podredila.«
Na novinarsko vprašanje, kako komentira dejstvo, da državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec ni bil dejaven na družabnim omrežjih vse od nastopa funkcije, danes pa se je oglasil pa je poslanec Žan Mahnič odvrnil, da »ko je bil Damir Črnčec pri Janezu Janši je imel vsaj svobodo govora, je lahko tvital in pisal na Facebook. Sedaj pa tega ni smel početi.«
Večkrat je spomnil tudi na izjavo predsednika DZ Dejana Židana v Tarči na Televiziji Slovenija, ki je v komentarju prispevka dejal, da je treba preiskati navedbe o vohunjenju za slovenskimi politiki za politične namene. In po njegovih besedah torej sledijo Židanovi želji.
Bobnarjeva je danes sicer dejala, da je pooblaščena skupina Knovsa na policiji zahtevala tudi podatke o odprtih predkazenskih postopkih, ki pa ji jih niso dali, saj da lahko Knovs izvaja le nadzor na prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Po besedah Mahniča pa si Bobnarjeva zakon razlaga tako, kot si ga razlagata direktor Sove Rajko Kozmelj in Črnčec. Bobnarjeva bi po njegovih besedah tudi lahko zelo hitro ovrgla vse sume o vohunjenju, če bi skupini Knovsa dala zahtevane podatke.
Povedal je sicer, da je skupina Knovsa med nadzorom pregledala vse odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih od leta 2019 dalje. Zatrdil pa je tudi, da v nadzor niso šli zaradi očitkov o madžarskih transakcijah. Gre za madžarske transakcije medijem, ki so blizu SDS, in stranki skozi prodajo deleža v Novih Obzorjih.
Ob tem je Mahnič zavrnil očitke o nezakonitostih in izpostavil, da ima več slovenskih medijev tuje lastnike in se torej financirajo s tujim kapitalom. Prav tako se mu ne zdi sporno, če neko madžarsko podjetje ustanovi podjetje v Sloveniji in ga tudi financira.
