Pozor! 26.6.2013 ob 17 uri je bila na Ustavnem sodišču Slovenije organizirana okrogla miza z naslovom: Kakšno sodstvo potrebujemo? Srečanje je organiziralo Akademsko društvo Pravnik, ki mu je tedaj predsedoval gospod Matej Petrišič. Razlog za organizacijo dogodka je bil, po mnenju predsedujočega društvu, položaj in ugled sodstva v R Sloveniji.
Sodelujoči so izpostavili nesprejemljivo dolžino postopkov, veliko razveljavljenih sodb na Ustavnem sodišču RS, problematično izbiranje sodnikov, različno razlaganje zakonov, nezavedanje sodnikov, da so pravna pravila le sredstvo, ki pomagajo uokviriti pravične odločitve, pri čemer sodniki premalo iščejo bistvo problemov in preveč težijo k uporabi paragrafov. Prof. dr. Klick iz ZDA je poudaril pomen dobre izobrazbe ter pomanjkanje znanja pri sodnikih ter s tem prevelikega zanašanja na sodne izvedence, kjer praviloma zmaga stranka z boljšimi izvedenci, ki so dražji. Zaključek posveta je bil, da je potrebo čim prej začeti z pripravo reform.
V izjavi Akademskega društva po posvetu so zapisali, da Slovenija, iz strani mednarodnih institucij, dobiva opozorila, da naše pravosodje ne deluje kot bi moralo. Zaskrbljujoče so ugotovitve v okviru analiz znotraj OECD, ki kažejo na to, da imamo v Sloveniji najvišji delež na Ustavnem sodišču razveljavljenih sodb. Švicarski inštitut IMD Slovenijo uvršča na najnižjo možno mesto glede učinkovitosti pravnega reda. Glede na evropska merila smo imeli za sodstvo nadpovprečne izdatke na prebivalca, nadpovprečen odstotek BDP je bil namenjen za proračun sodišč, od tega za plače sodnikov spet nadpovprečen del sodnega proračuna (vir: Svet Evrope – CEPEJ 2012).
Slovenija ima še vedno relativno nadpovprečno število sodnikov, a kljub temu se še vedno sooča z velikimi težavami s sodnimi zaostanki in neučinkovitostjo sodstva. Ekonomist Adam Smith je raziskoval razlike med državami, ki cvetijo in tistimi, ki životarijo! Razlike so v vladavini prava, ki se kažejo v lastninskih pravicah, pravni varnosti, enakopravni obravnavi. Vse te ocene in mnenja so sodelujoči izpostavili pred 4 (štirimi) leti!? In kje smo sedaj? Ob poslušanju nastopov dveh vplivnih pravnikov in sicer g. Andreja Ferlinca, vodje kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču in prof. dr. Matjaža Ambroža, profesorja kazenskega prava na Pravni fakulteti, nisem mogel verjeti njuni neodločnosti, lahko bi rekel strahu, odgovoriti oziroma povedati svoje mnenje.
Ali naj bi ravnatelj izdal odločbo z pravnim poukom in čakal na razplet?
Omenjena pravnika sta nastopila v Odmevih, dne 29.11.2018. Po njunih odgovorih na vprašanja voditeljice, vezanih na pojave sovražnega govora pri nas, jih je voditeljica vprašala tudi za njuno stališče o kazenskem pregonu iz strani tožilstva g. Dušana Merca, upokojenega ravnatelja. G. Dušan Merc je namreč pred petimi leti zavaroval učenki, ki sta ju domnevno spolno nadlegovala sošolca in sicer po športnem dnevu na kopališču.
Sošolcema je prepovedal vstop v šolo in to ob koncu šolskega leta. “Prikrajšal” ju je za 4 ure pouka, končni izlet in prevzem spričevala! S tem je preprečil ponovni kontakt deklet z nasilneži. Inšpektor je to ocenil kot kratenje ustavne pravice do izobraževanja. Smešno! Ravnatelj je ukrepal takoj, učinkovito, kot se za institucijo, ki jo vodi, spodobi. Ali naj bi ravnatelj izdal odločbo z pravnim poukom in čakal na razplet? S tem bi pustil učenki nezavarovani in možnemu nadaljevanju nadlegovanja? V hipu ni dovolil nikakršnih intervencij staršev, še manj sodišča.
Ukrepal je takoj, tako kot bi tudi sam pričakoval, če bi bil v vlogi staršev deklet. Tu ni mesta za zatekanje k birokraciji. Ni pa zadostil razmišljanju in naučenemu ravnanju inšpektorja! Kaj pa odgovornost ravnatelja? Te pri nas ne poznamo! Lažje in manj nevarno za posameznika je delati po paragrafih in pustiti, da se stvari rešijo ali pa tudi ne in se tako izogniti odgovornosti.
Ferlincu in Ambrožu primanjkuje intelektualne avtonomnosti
Kaj pa zaupanje v inštitucijo, ki jo predstavlja ravnatelj? Vendar, koga to sploh pri nas še zanima. Koliko je še sploh zaupanja sodiščem, če sama stroka ugotavlja, da je marsikaj narobe in v štirih letih ne naredi nič, da bi se stvari uredile? Inšpektor se torej ni strinjal z ravnanjem ravnatelja; sledila je ovadba in sedaj obravnava na sodišču. Ob navedenih informacijah sta oba, ne bom zapisal ugledna pravnika, odgovorila, da imata premalo informacij, da bi se izjasnila. Pričakovano. Povsem v skladu z našo prakso in v posmeh zaključkom pravnikov pred štirimi leti. Izkazala sta, kot je zapisal prof. dr. Avbelj pred časom, ko je ocenjeval stanja duha med pravniki, da jima po vsej verjetnosti primanjkuje intelektualne avtonomnosti. Nista bila sposobna izraziti svojega subjektivnega mnenja, seveda glede na dane informacije! Samozavesten, neodvisen človek, človek z hrbtenico in človek zavezan vrednotam ter morali in ne samo paragrafom, bi lahko in moral odgovoriti drugače. Več kot očitno je, da je pri nas še kar naprej prisotno pomanjkanje marsičesa, kar so pravniki kot deficit izpostavili na svojem srečanju pred štirimi leti! Moja država še naprej ostaja neučinkovita!
Janez Remškar
