Edino primerno je, da država staršem slepih in slabovidnih otrok za nazaj poplača oba dodatka, ki ju zaradi napačnega tolmačenja zakona s strani centrov za socialno delo in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso prejemali med letoma 2003 in 2012.
Na seji komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka SDS Eva Irgl, so danes na pobudo predsednice komisije spregovorili o krivicah, ki so jih doživeli slepi in slabovidni otroci zaradi napačnega tolmačenja zakonodaje s strani centrov za socialno delo v zvezi s sočasnim uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo.
Starši slepih in slabovidnih otrok so na seji spomnili, da so se morali po uveljavitvi zakonodaje leta 2003 po navodilu centrov za socialno delo odločiti, ali bodo prejemali dodatek za nego otroka ali dodatek za pomoč in postrežbo. Leta 2012 je bila sprejeta sodna odločba, ki je jasno navedla, da se oba omenjena dodatka ne izključujeta, torej, da bi lahko prejemali oba dodatka, staršem slepih in slabovidnih otrok pa so centri za socialno delo to odločitev sporočili šele tri leta kasneje. Rezultat napačnega tolmačenja veljavne zakonodaje pa je, da so bile nekatere družine s slepimi in slabovidnimi otroki finančno oškodovane več let. Nekateri starši slepih in slabovidnih otrok so vložili tožbe z zahtevkom za izplačilo sredstev, do katerih so bili upravičeni, a jih prav zaradi napak na centrih za socialno delo niso prejeli, vendar v sodnem postopku niso bili uspešni. Prav tako so centri za socialno delo postopali zelo različno: nekateri starši so se morali enemu socialnemu prejemku odreči, nekateri so morali dodatek za nego CSD-jem celo vračati, nekateri starši s slepimi in slabovidnimi otroki pa so vrsto let prejemali oba socialna prejemka.
Predsednica komisije Eva Irgl je na seji poudarila, da je »edino primerno, da država staršem slepih in slabovidnih otrok za nazaj poplača oba dodatka, ki ju zaradi napačnega tolmačenja zakona s strani centrov za socialno delo in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso prejemali med letoma 2003 in 2012. Zneski so visoki tudi do 30.000 evrov«.
Na sami seji, na kateri so spregovorili starši slepih in slabovidnih otrok, ministrica za delo pa tudi poslanke in poslanci, je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer med drugim spomnila na svoje priporočilo iz leta 2015, da naj bi ministrstvo za delo v odprtih postopkih, povezanih s slepimi in slabovidnimi otroki, sklenilo poravnavo ali pa popravilo povzročene krivice z dopolnitvijo pravne ureditve. Varuhinja je eksplicitno še zatrdila, da je v tem primeru »zavozila država«.
Glede na vse dogajanje v preteklosti in za to, da bi se popravile krivice, ki so bile slepim in slabovidnim otrokom storjene, je komisija po opravljeni razpravi vladi soglasno predlagala, da takoj oziroma najkasneje v roku štirih mesecev, z dopolnitvijo potrebne in ustrezne zakonske ureditve, popravi krivice, ki so bile povzročene v zvezi s sočasnim uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo.
Prav tako so člani komisije soglasno sprejeli sklep, da Državnemu odvetništvu Republike Slovenije predlagajo, da nemudoma prekine vse postopke izvršb v postopkih zoper starše glede zadeve v zvezi s sočasnim uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo.
