23.7 C
Ljubljana
nedelja, 26 septembra, 2021

Ekonomist in profesor Igor Masten: “Prave posledice krize se bodo pokazale, ko se bo gospodarstvo pričelo odpirati. Država je tokrat pravočasno ukrepala”

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

“Kriza bo pokazala svoje posledice, ko se bo gospodarstvo pričelo ponovno odpirati,” meni ekonomist in profesor Igor Masten. Ocenjuje, da je država v nasprotju s prejšnjo gospodarsko krizo reagirala zadovoljivo hitro in tako ohranila gospodarstvo v dobri kondiciji. V finančnem sektorju so optimistični, saj menijo, da si bo gospodarstvo po epidemiji hitro opomoglo. Izpostavljajo, da se podjetja v tem trenutku ne zadolžujejo in bodo v dobri kondiciji, ko bodo lahko svoje dejavnosti ponovno zagnala. O ugodnem stanju, kljub nastalim razmeram, pa priča tudi makroekonomska slika Slovenije, ki je solidna. Zaradi ugodne makroekonomske slike pa tako na račun sanacije javnega dolga in ostalih ukrepov iz strani bonitetnih hiš prejemamo dobre ocene s stabilnimi obeti. 

Slovenija je po ocenah Eurostata država, ki je najbolje sanirala proračunski primanjkljaj, saj ga je v tretjem kvartalu leta 2020 znižala za 15,2 odstotni točki, glede na drugi kvartal. Trenutni proračunski primanjkljaj znaša 1,8 odstotka, medtem ko je le-ta v drugem kvartalu znašal 17 odstotkov na račun zaprtja dejavnosti in povečanih izdatkov države zaradi izplačila pomoči ob epidemiji koronavirusa. “Proračunski primanjkljaj je bil v drugem kvartalu izjemno visok, saj so se zmanjšali prihodki države, prav tako pa so se povečali tudi njeni odhodki. V tretjem kvartalu je državi proračun uspelo uspešno sanirati na račun ponovnega odprtju dejavnosti, a lahko pričakuje ponovno primanjkljaj v zadnjem četrtletju, saj so se dejavnosti ponovno zaprle,” je za Nova24TV pojasnil ekonomist in profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Igor Masten.

 

Slovenija prav tako solidno obvladuje javni dolg države, medtem ko se zadolžuje po rekordno nizkih obrestnih merah. Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja 2020 znašal 36.712 milijonov evrov ali 78,5 odstotka BDP. Ob koncu drugega kvartala je povprečna zadolženost držav EU znašala 95 odstotkov, ta odstotek pa se je v tretjem četrtletju zaradi epidemije koronavirusa povzpel na 97,3 odstotka. Največjo dodatno zadolženost v tretjem kvartalu 2020 je opaziti pri Grčiji, ki je sedaj zadolžena skoraj za dvakratni BDP, Italiji (154 odstotkov BDP), Cipru (119,5 odstotkov), Franciji (116,5 odstotkov BDP), kar se po mnenju Mastena še odraža iz prejšnje gospodarske krize, ko omenjenim državam ni uspelo sanirati dolga še pred nastopom krize s koronavirusom.

Foto: Eurostat

“Kriza bo pokazala svoje posledice, ko se bo gospodarstvo pričelo ponovno odpirati,” meni ekonomist in profesor dr. Igor Masten. Obstaja možnost, da bo po koncu epidemije in možnem ukinjanju protikriznih ukrepov porasla brezposelnost, prav tako se bo pojavilo vprašanje kupne moči prebivalstva, ko bodo dejavnosti ponovno odprte. Kot že država do sedaj ohranja dobro kondicijo gospodarstva, bi k boljši gospodarski sliki vplivale predvsem nadaljnje spodbude za ponoven zagon gospodarstva in povečanje potrošništva. “Vsekakor je pomembno omeniti, da je za razliko od prejšnje gospodarske krize, država tokrat ukrepala pravočasno, v spodbudo kljub trenutni krizi,” poudarja Masten, in dodaja, da bi zato tudi gospodarstvo moralo okrevati hitreje. Glede situacije po epidemiji pa so optimistični tudi v finančnem sektorju.

Finančni sektor po epidemiji pričakuje pozitivne obete
Ko se bodo razmere glede epidemije umirile in se bodo vse dejavnosti znova odprle, je pričakovati visoko rast zasebne potrošnje in panog, ki so sedaj na udaru, ocenjujejo predstavniki bank in naložbenih skladov. Pričakujejo, da bo obdobje nizkih obrestnih mer še trajalo in da se bo denar iz depozitov, tudi po uvedbi ležarin, selil v druge naložbe. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v petek v oddaji, Studio ob 17h, na Radiu Slovenija dejal, da se podjetja v tej krizi ne odločajo za dodatno zadolževanje, ampak skušajo s fiskalnimi ukrepi države “priti živa čez vodo”, dokler se zaradi epidemije zaprte dejavnosti ne bodo sprostile, je poročal STA.

(Foto: Pixabay)

Pričakuje, da bo po odprtju, povpraševanje v dejavnostih, ki so sedaj zaprte, nadpovprečno. “Kdor bo do takrat preživel, bo imel pol leta izjemne rezultate /… /Zaživele bodo storitve, ljudje bodo več povpraševali po trajnih dobrinah,” je še ocenil. Član uprave banke NKBM, ki se je nedavno združila z Abanko, Matej Falatov je bil v oddaji optimističen, da bo v drugem četrtletju ali poleti prišlo do “ogromne” gospodarske rasti. “Ko bo država odprla celotno gospodarstvo, bo potrošnja “eksplodirala”, kot je junija, julija in avgusta lani,” je dejal in izpostavil pomen države pomoči za vzdrževanje likvidnosti podjetij. Podjetja, ki sedaj delajo, bodo po sprostitvi vseh dejavnosti delala še bolje, je ocenil.

Časovni razpon epidemije bo najbolj vplival na gospodarsko rast
Pričakovati je večjo potrošnjo, ko se bodo zadeve nekoliko umirile in bo ponovno omogočena potrošnja predvsem tistih, ki imajo v tem trenutki višek sredstev. “Vse je odvisno od tega, kako dolgo bo ta situacija trajala,” je dejala glavna izvršna direktorica banke SKB Anita Stojčevska. Ocenila je, da bodo država in občine generirale investicije in sprožile cikel naložb tudi v podjetjih. V Triglav Skladih ocenjujejo, da je dinamika okrevanja gospodarstev na začetku leta še negotova, da pa se bo intenzivirala v drugi polovici leta, po trajnejši rešitvi pandemije. Nadpovprečno rast pričakujejo predvsem v panogah, ki so bile lani zaradi pandemije najbolj prizadete, kot so avtomobilska, tekstilna in letalska industrija ter hoteli, restavracije in dejavnosti prostega časa, so objavili v sredo na spletnem investicijskem forumu te družbe.

finance gospodarstvo

Foto: Pixabay

Evropska rating agencija Creditreform Rating je potrdila boniteto Republike Slovenije ‘AA-‘ s stabilnimi obeti
Agencija Slovenije v poročilu priznava močno gospodarsko okolje, fleksibilen trg dela in nizko zadolženost privatnega sektorja, kar naj bi vse pripomoglo k okrevanju krize s koronavirusom. V vrsti pozitivnih odzivov s strani bonitetnih agencij od začetka epidemije koronavirusa je potrditev bonitetne ocene agencije Creditreform Rating za Slovenijo ponovno priznanje, ki kaže na to, da se Slovenija uvršča med stabilne in zaupanja vredne države.

Sloveniji sta od izbruha epidemije covid-19 v letu 2020 potrdili bonitetno oceno dve največji svetovni bonitetni agenciji, in sicer S&P pri AA- s stabilnimi obeti ter Fitch A s stabilnimi obeti. Bonitetna agencija Moody‘s pa je 2. oktobra 2020 dvignila dolgoročno kreditno oceno Republike Slovenije z Baa1 na A3 s stabilnim izgledom. Prejšnji petek, 15. januarja 2021, je bonitetno oceno Republike Slovenije potrdila tudi rating agencija DBRS Morningstar, in sicer pri A (high) s stabilnimi obeti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine