Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Ekonomist in profesor na FDV dr. Anže Burger meni, da so ukrepi vlade pozitivno vplivali na lanskoletno rast bruto domačega proizvoda. Zaradi ukrepov so gospodinjstva manj varčevala in imela večjo potrošnjo, podjetja so bila likvidna, preprečili pa smo tudi stečaje gospodarskih družb in smo se izognili odpuščanju delavcev. Prav tako so ukrepi na trgu dela pozitivno vplivali na pospešeno zaposlovanje v letu 2021. Rekordno vrednost zaposlenosti pa bi lahko še dvignili s ciljnimi ukrepi na področju zaposlovanja. Državo pa sicer v tem trenutku bremeni povečanje javnega dolga, a so obresti nižje tudi na račun zadolževanja po negativni obrestni meri. “Stroški servisiranja tega dolga so na srečo v trenutnih razmerah nizkih obrestnih mer vzdržni,” je ocenil Burger.
Bruto domači proizvod se je leta 2020 zaradi epidemije koronavirusa skrčil za 4,2 odstotka, temu pa je v letu 2021 sledilo okrevanje in se je BDP realno okrepil za 8,1 odstotka. Ali je povišanje BDP posledica manj strogih omejevalnih ukrepov ali je na rast BDP vplivala tudi država z ukrepi, smo povprašali ekonomista in profesorja na FDV dr. Anžeta Burgerja. Ta ocenjuje, da so ukrepi države zagotovo prispevali k zmanjšanju negativnih učinkov krize.
Kot opaža, so ukrepi preprečili preveliko varčevanje potrošnikov, spodbujali potrošnjo, podjetjem zagotovili likvidnost, preprečili stečaje gospodarskih družb in povečanje slabih terjatev v bankah ter omilili izgubo delovnih mest. V pretežni meri je visoka rast BDP lani prav tako posledica sproščanja omejitvenih protikoronskih ukrepov in povrnitve odloženih nakupov in investicij s strani gospodinjstev in gospodarstva. “Stroški teh ukrepov so sicer visoki, saj se nam je javni dolg povečal na preko 40 milijard evrov oziroma 80 odstotkov BDP,” je opozoril in dodal, da so stroški servisiranja tega dolga na srečo v trenutnih razmerah nizkih obrestnih mer vzdržni.
Na razmeroma visoko gospodarsko rast je pomembno vplivalo domače povpraševanje, ki se je prav tako povečalo, njegova rast pa je znašala 10,8 odstotka v letu 2021 (po 4,6-odstotnem upadu v letu 2020). Po mnenju Burgerja je na rast potrošnje najbolj vplivalo sproščanje ukrepov za zajezitev širjenja virusa covida-19, visoko stanje likvidnih sredstev gospodinjstev, preusmeritev potrošnje od uvoza na domačo potrošnjo in ukrepi vlade za omilitev gospodarskih posledic pandemije.
V turizmu je bil opazen izpad povpraševanja tujcev
Na vprašanje, ali je domača potrošnja tudi višja na račun uvedbe turističnih bonov in nezmožnosti potovanj, saj so prebivalci več trošili v domačem turizmu, je Burger odgovoril, da so turistični boni vsekakor omilili izpad prihodkov gostinstva in turizma. “Niso pa mogli v celoti nevtralizirati šoka, saj je Slovenija velika neto izvoznica teh storitev in je izpad tujega povpraševanja vseeno viden v manjših prihodkih in dodani vrednosti teh storitev,” je dodal.
V zadnjem kvartalu 2021 je bil izvoz večji za 13,2 odstotka, uvoz pa za 17,4 odstotka. Po mnenju Burgerja sta oba višja zaradi povečanega povpraševanja ter splošnega okrevanja gospodarstva in naših trgovinskih partneric. “Visoka rast BDP se je po pričakovanjih odrazila v (nad)proporcionalnem povečanju uvoza in poslabšanju trgovinske bilance, ki pa je kljub temu še vedno pozitivno prispevala k rasti BDP,” je ocenil.
Cenejši uvoz ugodno vpliva na blaginjo prebivalcev
Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v večini leta 2021 se je zmanjšal zunanjetrgovinski presežek. Na vprašanje, ali bi bilo za trgovinsko bilanco bolje, da še povečamo izvoz, je dejal, da v mednarodni trgovini ne moremo govoriti o preferenci izvoza nad uvozom ali obratno. Načeloma vstopamo v mednarodno menjavo ravno zaradi možnosti cenejšega uvoza, katerega cena je seveda naš izvoz. “Če ima država privilegij močne valute zaradi privlačnega kapitalskega trga in posledičnih pritokov kapitala na finančnem računi plačilne bilance, kot ima to ZDA, je to koristno, saj lahko s temi pritoki financira poceni uvoz, kar poveča blaginjo prebivalcev,” je obrazložil.
Neto uvoz v tem primeru ni problematičen, je odraz zaupanja v državo in njene trge. Tudi obratna situacija je lahko ugodna. Nemčija uživa visoko produktivnost in nizke stroške na enoto proizvoda, zato ima velik izvoz, ki ustvarja pozitivni prispevek k rasti BDP, presežke pa država namenja v kapitalske in finančne investicije v tujino. Neto izvoz v tem primeru za Nemčijo ni problematičen, je pa lahko problem za ostale države EMU. “Slovenija je lani izkazala skoraj 2,8 milijarde presežka na trgovinski bilanci, kar je odraz razmeroma skromnega povpraševanja in investicij v primerjavi z leti pregrevanja pred veliko recesijo 2008. Učinki selitve proizvodnje nazaj v EU še niso vidni, saj gre tu za dolgoročen proces, ki se odvija trenutno samo v določenih dejavnostih,” je pojasnil.
Ukrepi vlade so vplivali na rast zaposlenosti
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je minuli mesec naštel 4,5 odstotka manj brezposelnih oseb kot januarja in 26,4 odstotka manj kot februarja lani. Upad je bil zlasti posledica manjšega priliva na novo prijavljenih brezposelnih. Na vprašanje, če visoko zaposlenost oziroma nizko brezposelnost beležimo zaradi stanja v gospodarstvu, ali so temu pripomogli vladni ukrepi ocenjuje, da so slednji nedvomno ublažili negativni ponudbeni šok in upad povpraševanja na trgu dela, tako da so ohranili veliko število delovnih mest in s tem človeški kapital v podjetjih. “Trenutno število brezposelnih je eno najnižjih v zgodovini Slovenije, za nekaj tisoč brezposelnih je bil nižji le tik pred veliko recesijo in pred pandemijo covid-19,” je ugotovil.
S ciljnimi ukrepi bi lahko še povečali zaposlenost
Zadnje četrtletje 2021 je skupna zaposlenost znašala 1.054.000 oseb in gre za najvišjo vrednost odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnih prebivalcih. Na zavodu za zaposlovanje tako v največji meri ostajajo invalidi in dolgotrajno brezposelni. Burger meni, da se stopnjo brezposelnih od trenutne še da znižati, vendar samo z ciljnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki naslavlja probleme strukturne brezposelnosti, med katere štejemo prekvalifikacije, usposabljanje na delovnem mestu, ukrepi zaposlovanja mladih in javna dela. Denimo stranka Konkretno je v tem primeru nanizala v svojem programu ukrep, s katerim želijo prejem socialne pomoči pogojevati z javnimi deli, s čimer bi lahko spodbudili dolgotrajno brezposelne k vključitvi na trg dela. NSi v predlogu novele zakona predlaga, če iskalec zaposlitve krši svoje obveznosti, bi ga lahko izpisali iz evidence brezposelnih, s čimer bi začasno izgubil pravico do denarne socialne pomoči. Težje zaposljivim pa možnost vključitve v javna dela podaljšujejo z dveh na štiri leta.
Burger še ocenjuje, da gre vlada v pravo smer tudi z aktivacijo upokojenih, vendar bi morali za stalno odpraviti omejitev obsega občasnega in začasnega dela upokojencev, ki ga ureja zakon o urejanju trga dela. “Izrivanja zaposlenih s strani upokojencev ni, ravno obratno, menim, da aktivacija upokojenih ustvari bolj živahen trg dela in dodatne dohodke, ki financirajo delovna mesta in polnijo državno blagajno,” je sklenil na koncu.
