Piše: C. R.
DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o DDV. Vlada ga je pripravila, potem ko je njenemu prejšnjemu predlogu julija v DZ zmanjkal le glas podpore. Podporo mu odreka del opozicije, ki se ne strinja, da je vlada poleg evropskih direktiv vanj vključila spremembe pri nakupu električnih vozil v podjetjih in izročanju računov.
Predlog novele, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, med drugim predvideva prenos treh evropskih direktiv in izvedbene uredbe, ki urejajo med drugim plačevanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem trgovanju na daljavo oz. e-trgovanju.
Z njim se predlaga ukinitev predložitve dodatne dokumentacije ob prvi predložitvi obračuna DDV. S 1. julijem 2022 se predlaga tudi ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem DDV. Slednje je namenjeno poenostavitvi delovanja sistema DDV za kmete, saj ne bi bilo več vsakoletnega preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij ter posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti.
Predvideno je tudi, da bi z zakonom odpravili oprostitev plačila DDV ob uvozu pošiljk neznatne vrednosti (meja je bila določena pri 22 evrih). Oprostitev plačila DDV za uvoz vrednosti do 22 evrov je bila sicer odpravljena že 1. julija letos s pravilnikom.
Predlagano je, da bi lahko podjetja uveljavljala odbitek DDV pri nabavi motornih vozil (avtomobilov, motornih koles ter koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem), če bi bila ta vozila namenjena za opravljanje dejavnosti zavezanca. Pri tem bi moralo biti takšno vozilo brez izpustov ogljikovega dioksida in z davkom ne bi smelo stati več kot 80.000 evrov.
Predlog predvideva, da bi trgovci in drugi izdajatelji računov te v papirni obliki izročali le še na zahtevo kupcev, sicer pa ne več. Minister za finance Andrej Šircelj je pri tem danes v DZ poudaril, da to ne pomeni, da se račun ne bo izdal, ampak ga le ne bo treba izročiti v fizični obliki. “To nima nobene povezave z izdajo računa, saj bo davčni zavezanec še vedno moral izdati račun, ki bo evidentiran,” je dejal.
Predlog podpirajo v SDS, NSi, SMC, SNS in DeSUS, nasprotujejo pa mu v LMŠ, Levici, SD, SAB in nepovezani poslanci.
“Zakon prinaša poenostavitev in razbremenitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in sledi ciljem okoljske politike,” je v imenu SDS strnil Jure Ferjan. Po besedah Roberta Polnarja ga podpirajo tudi v poslanski skupini DeSUS. V SMC so po besedah Dušana Verbiča prepričani, da bo predlog preko pospešene porabe na eni strani pozitivno vplival na prihodkovno stran državne bilance, na drugi strani pa zmanjševal administrativna bremena poslovnih subjektov.
“Obravnavani zakon prinaša kar nekaj ugodnosti za slovenski narod in gre vsekakor za dobrobit ljudi,” je dodal Jani Ivanuša iz SNS. “Zakon prinaša več pozitivnih sprememb za zmanjšanje administrativnih obremenitev, izboljšuje položaj majhnih kmetov ter predstavlja doprinos na področju zelene mobilnosti,” je ocenil Jožef Horvat iz NSi.
Drugače pa menijo v delu opozicije. Vlada se po besedah Andreje Zabret iz LMŠ kljub temu, da je od poletja minilo precej časa, ni ozirala na njihove pripombe. Da ne nasprotujejo uskladitvi z evropskimi direktivami, je povedal Soniboj Knežak iz SD, a predloga po njegovih besedah ne morejo podpreti, saj da prinaša darila za tiste, ki si jih lahko privoščijo že sedaj. Medtem je Marko Bandelli iz SAB dejal, da bi moralo biti “bistvo zakona pravočasen prenos evropskih določb”, a je vlada vanj vključila nenujne in nepotrebne rešitve.
Jurij Lep iz NeP je dejal, da večino predlogov podpirajo, dvomijo pa o predlaganih spremembah na področju izdajanja računov. Ker njihovo dopolnilo glede tega na matičnem odboru ni bilo sprejeto, so predlogu odrekli podporo. Levica medtem ne podpira nobene od predlaganih sprememb, najbolj pa jo motijo tiste glede nakupa električnih vozil. “Predlog žrtvuje napredek in blaginjo za luksuz peščice,” je menil Primož Siter.
DZ skozi tretje branje predloga zakona o debirokratizaciji
DZ je šel danes še skozi predlog zakona o debirokratizaciji, ki naj bi olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena. Poslanci so o njem razpravljali že na redni seji sredi tega meseca, danes pa so opravili tretje branje.
Gre za prvi paket sprememb za debirokratizacijo, je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove pakete. Paketno reševanje se jim zdi edino možno.
Po predlogu se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. Predvidena je možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu. Predvidena je uvedba vročanja sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto.
V zakonu o pravdnem postopku bi ukinili overjanje natisnjenih izvodov odločb z e-podpisom. V zakonu o ohranjanju narave bi določili, da bi naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam. V zakonu o športu bi ukinili dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu. V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti pa bi določili, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.
Predlog podpirajo v poslanskih skupinah SDS, NSi, SMC, SNS in DeSUS, nasprotujejo pa mu v poslanskih skupina LMŠ, Levici, SD in SAB.
V NSi se po besedah Blaža Pavlina zavzemajo za uspešno Slovenijo, za to pa se potrebuje enostavne postopke. Kot je dodala Suzana Lep Šimenko iz SDS, je to “začetek in prava pot k debirokratizaciji države”. Dušan Verbič iz SMC je povzel, da predlog prinaša številne poenostavitve.
Andrej Rajh iz SAB je dejal, da koaliciji ni mar za argumente in mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Predrag Baković iz SD je povedal, da mu nasprotujejo, ker “ni naravnan debirokratsko in ker odpira možnosti za zlorabe”. Rudi Medved iz LMŠ pa je ocenil, da bi vlada za debirokratizacijo storila največ, če bi prečistila balast v protikoronskih zakonih in odlokih. Nataša Sukič iz Levice je spomnila, da je bil predlog pripravljen mimo vseh procedur, da je poln nesmislov in da je mestoma ustavno sporen.
