Državni zbor bo na redni seji, ki se bo začela 4. marca, med drugim obravnaval predlog rebalansa državnega proračuna za letos. Obenem bodo po nujnem postopku obravnavali tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, je danes sklenil kolegij predsednika DZ.
Predlog rebalansa proračuna so v zadnjem mesecu obravnavala zainteresirana delovna telesa DZ, pristojni odbor DZ za finance pa bo predlog akta obravnaval predvidoma v soboto, 2. marca. Prav tako bo imel na mizi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov.
Z rebalansom letošnjega državnega proračuna se tako prihodki kot odhodki zvišujejo. Spremembe so potrebne, ker se odhodki zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov s sindikati zvišujejo, poleg tega izboljšana gospodarska rast zvišuje prihodke.
V predlogu so odhodki proračuna določeni v višini 10,16 milijarde evrov, kar je 463 milijonov evrov oz. 4,8 odstotka več, kot je zapisano v veljavnem proračunu za leto 2019. Še bolj se zvišujejo pričakovani prihodki, namreč za 599 milijonov evrov oz. 6,2 odstotka. V državno blagajno se bo po teh načrtih letos steklo 10,35 milijarde evrov.
Fiskalni svet je sicer opozoril, da vlada z rebalansom načrtuje previsoko rast porabe. V okolju ugodnih gospodarskih razmer varčevanje res ni potrebno, kljub temu pa bi morala biti vlada bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov, meni fiskalni svet.
Proračun za leto 2019 je DZ sprejel že novembra 2017, lani pa so bile med letom državni blagajni naložene nekatere dodatne obveznosti. Sklenjen je bil denimo dogovor glede politike plač v javnem sektorju, sprejet zakon o socialnovarstvenih prejemkih ter dogovorjena višja povprečnina za občine in višina letnega dodatka za upokojence.
DZ bo na redni seji v začetku marca med drugim opravil tudi drugo branje predloga zakona o nepravdnem postopku, s katerim se zaradi uveljavitve družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah. Gre za enega ključnih normativnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti, da bodo v praksi zaživele spremembe družinske zakonodaje. S 15. aprilom se bo namreč začel uporabljati družinski zakonik, po katerem bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku.
Kolegij predsednika DZ Dejana Židana je danes sprejel tudi terminski načrt dela DZ za marec in okvirni terminski načrt za april.
Med drugim je še sklenil, da DZ po skrajšanem postopku obravnava predlog novele zakona o dohodnini, ki ga predlaga LMŠ, ter tri vladne predloge zakonov. Gre za predlog novele zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, predlog sprememb družinskega zakonika in predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
Poslanec NSi Blaž Pavlin je na kolegiju predsednika DZ prosil za mnenje o zapletu pri sklicu nujne seje odbora za zdravstvo, ki jo je 5. februarja zahtevala NSi. Predsednik odbora Franc Trček (Levica) namreč seje še ni sklical in je pozval k vsebinski dopolnitvi zahteve, medtem ko v NSi vztrajajo, da ta izpolnjuje vse obvezne poslovniške pogoje, da so tudi druge seje vsebinsko primerljivo sklicane in bi moral Trček tudi to sklicati v roku.
Židan je pojasnil, da je o tej zadevi opravil razgovor tako s predsednikom odbora kot predstavnikom NSi, a ob tem opozarja na poslovniške omejitve, saj v delo predsednikov odborov ne more posegati ne predsednik DZ ne kolegij predsednika. O izvrševanju poslovnika se razpravlja na komisiji za poslovnik in Židan ugotavlja, da bo zadeva potekala v tej smeri. Napovedal je, da bo v prihodnjih dneh sklican delovni posvet predsednika DZ in vodij poslanskih skupin, ki bo sicer namenjen pobudi za pripravo etičnega kodeksa DZ, a se bodo v nadaljevanju pogovarjali tudi o tem, kako rešiti tovrstne zaplete pri sklicu sej odborov.
V tej luči je bil kritičen poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je menil, da so predsedniki odborov “svete krave” in lahko delajo, kar želijo. S prstom je pokazal na več oz. vse predsednike odborov in opozoril, da si uzurpirajo oblast in po svoje razlagajo poslovnik. Möderndorfer je predlagal, da z usmeritvami in parlamentarno prakso seznanijo vse poslance, saj jih bo tako na ta problem več opozarjalo in “bolj bo nerodno tudi predsednikom”.
Židan je danes kolegij tudi obvestil, da mora DZ po tistem, ko je SDS v četrtek vložila predlog za začetek postopka za spremembo ustave glede postopka imenovanja vlade, v 30 dneh ustanoviti ustavno komisijo. Skladno z že sprejeto določitvijo števila mest v tej komisiji je SDS in SMC pozval, naj čim prej sporočita ime kandidata za predsednika oz. podpredsednika komisije, da bi ju DZ lahko imenoval na prihodnji seji.
Razpoloženje v nemškem gospodarstvu najslabše v štirih letih
Na slovensko gospodarsko rast in s tem povezanim proračunskimi odhodki vpliva tudi razpoloženje v nemškem gospodarstvu, ki se je februarja še dodatno poslabšalo. Indeks gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je v primerjavi z januarjem znižal za 0,8 točke na 98,5 točke. Po šestem zaporednem znižanju je tako indeks na najnižji ravni v štirih letih.
“Nemško gospodarstvo beleži obrat navzdol,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ob objavi rezultatov dejal predsednik inštituta Ifo Clemens Fuest.
Posebni indeks, ki meri ocene trenutnih razmer, se je znižal za 1,1 točke na 103,4 točke, indeks pričakovanj za prihodnje mesece pa za 0,5 točke na 93,8 točke.
Da razmere niso rožnate, dokazuje tudi odločitev nemške industrijske zbornice DIHK, ki je nedavno občutno znižala napoved gospodarske rasti Nemčije za letošnje leto. Ta naj bi bila le 0,9-odstotna, s čimer je zbornica skoraj prepolovila svoja predhodna pričakovanja. Nemška vlada za letošnje leto domačemu gospodarstvu medtem napoveduje enoodstotno krepitev.
Nemčija je ena največjih svetovnih izvoznic, stanje njenega gospodarstva pa mnogi razumejo kot indikator razmer v svetovnem gospodarstvu.
