»Iz spisa zadeve je mogoče razbrati, da je šola učence 6., 7., 8. in 9. razreda peljala v Atlantis – mesto zabave. V teh prostorih sta učence spremljala le dva učitelja šole in animatorji Atlantisa, ki otrok po njihovih navedbah niso poznali. Ostali učitelji so bili v tem času prosti. Učenka je najmanj pol leta pred tem dogodkom o spolnem nadlegovanju obvestila razredničarko. V zvezi s tem je razredničarka opravila razgovor z učencema, ki teh dejanj nista zanikala. Nadaljnje vzgojno delovanje ni bilo opravljeno niti se šola ni poslužila možnosti, ki jih omogoča določilo 50. člena zakona o osnovni šoli,« so zapisali zaposleni Inšpektorata RS za šolstvo in šport, potem ko so mediji napadli inšpektorat in se postavili na stran nekdanjega ravnatelja OŠ Prule Dušana Merca, ki je učencema, ki sta pred tem spolno nadlegovala sošolki, prepovedal vstop v šolo.
Tomaža Rozmana, dolgoletnega glavnega šolskega inšpektorja, bo vlada danes najbrž razrešila. Razrešitev je predlagal minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ker naj bi si na čelu inšpektorata želel novega človeka z novimi idejami.
Pravi vzrok pa je, da je inšpektorat v zvezi z zadevo spolnega nadlegovanja nekdanjega ravnatelja Merca prijavil, tako da se je znašel na sodišču zaradi nevestnega ravnanja. Večina medijev se je postavila na stran Merca. Toda resnica je malo drugačna, kot je bila predstavljena javnosti. Problematična učenca sta težave povzročala že dlje časa, a šola ni ukrepala. Na to so v pismu opozorili tudi zaposleni na inšpektoratu.
Zapis objavljamo v celoti.
»Zaposleni inšpektorji na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport zaradi načina vodenja oddaj in informacij na vaši spletni strani v zvezi z inšpekcijskim delom Inšpektorata RS za šolstvo in šport zahtevamo objavo odgovora na objavljene informacije v oddajah novinarja Slaka in 24ur.com.
V oddajah oziroma spletnem mediju so bili izpostavljeni trije primeri vodenja postopkov. V zvezi s tem odgovarjamo.
V primeru “Kengurujčkov” se je Inšpektorat odzval še isti dan, ko je za kršitev izvedel. Predvidevati takšnih dogodkov ni mogoče, postopki so bili izvedeni v najkrajšem možnem času. Pojasnjujemo pa, da Inšpektorat ni pristojen za reševanje kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti policije. Zakon o vrtcih ne določa, kako morajo varuhi predšolskih otrok izvajati dejavnost. Inšpektorat lahko preverja le pogoje njihovega delovanja in vpis v register. Ob zaznavi kaznivih dejanj pa zadevo naznani pristojnemu organu. Če bi prejeli namig, da se na tistem naslovu izvajajo tovrstne kršitve, bi se zagotovo z vso skrbnostjo odzvali in zadevo preverili, tako kot smo se ob prejemu prijave.
V primeru »kazenske ovadbe ravnatelja Merca« je bilo delo celotnega Inšpektorata in vseh zaposlenih s strani voditelja označeno kot “v nebo vpijoča zgodba o zbirokratiziranosti in odtujenosti šolskega inšpektorata in tožilstva od realnega življenja …”
V zvezi s tem pojasnjujemo, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je bil športni dan za učence šole organiziran na način, ki ni zagotavljal varnosti otrok. Iz spisa zadeve je mogoče razbrati, da je šola učence 6., 7., 8. in 9. razreda peljala v Atlantis – mesto zabave. V teh prostorih sta učence spremljala le dva učitelja šole in animatorji Atlantisa, ki otrok po njihovih navedbah niso poznali. Ostali učitelji so bili v tem času prosti. Učenka je najmanj pol leta pred tem dogodkom o spolnem nadlegovanju obvestila razredničarko. V zvezi s tem je razredničarka opravila razgovor z učencema, ki teh dejanj nista zanikala. Nadaljnje vzgojno delovanje ni bilo opravljeno niti se šola ni poslužila možnosti, ki jih omogoča določilo 50. člena Zakona o osnovni šoli. Prav tako iz spisa izhaja, da je bil v tem obdobju tudi fizičen pretep v šolskem prostoru med učencema in prijateljem učenke, ki se je končal tako, da se je ta zatekel v prostore šole in poklical policijo. Iz spisa ni razvidno, da bi šola v zvezi s tem kar koli ukrenila. Za varnost učenke je ravnatelj poskrbel šele peti dan po dogodku, na način, ki ga šolska zakonodaja ne predvideva. Glede na to, da med zaposlenimi ni več inšpektorja, ki je zadevo obravnaval, zadeve ne komentiramo v celoti.
V primeru »prispevka o učiteljici«, ki je bil javnosti predstavljen, kot da se je vodil samo zaradi zaključene ocene prav dobro pri predmetu glasbena umetnost, pojasnjujemo, da se je postopek vodil zaradi kršitev odločbe o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami – prilagajanje ocenjevanja znanja pri predmetu Glasbena umetnost za 9. razred, neustrezno sestavljene komisije, ki na šoli odloča o ugovoru na oceno, ugovor na odločitev omenjene komisije ter žaljiv odnos učiteljice do otroka (v prilogi podajamo pojasnilo inšpektorja, ki je postopek vodil). Potrebno pa je povedati, da je uradna oseba med ustno obravnavo, ki je bila vodena na Inšpektoratu in v zvezi z izvedeniškim mnenjem, učiteljico, ki je žaljivo besedno napadla izvedenko pedagoške stroke, morala opozoriti na dostojno komunikacijo. Učiteljica je v prispevku lažno navajala, da ji je inšpektor žugal s prstom.
V prispevku ni bilo pojasnjeno, da je učiteljica v eni sami učni uri izprašala za oceno kar 19 učencev, dva izmed učencev sta dobila kar dve ustni oceni, prav tako ni bilo pojasnjeno, da so bile v postopku nadzora prepoznana druga nepedagoška ravnanja učiteljice, ki so v nasprotju s pravili, ki veljajo za ocenjevanje znanja vseh učencev.
Zaradi nepreverjenih informacij je bilo zasmehovano tudi vodenje samega inšpekcijskega postopka in njegova dolgotrajnost, ob tem pa ni bilo povedano, da je v postopek zavlačevala učiteljica sama, ki je večkrat spreminjala svoje izjave, ki so si bile celo nasprotujoče.
Pri našem delu smo se že velikokrat srečali z vse mogočimi grožnjami, tako staršev, kadar nismo ravnali po njihovih pričakovanjih, posameznih učiteljev in tudi posameznih ravnateljev. Pojasnjujemo, da so stranke v postopku šole oziroma druge pravne osebe in fizične osebe, ne pa učenci ali njihovi starši.
Podana je bila celo informacija, da bi naj zaradi nestrokovnosti inšpektorjev iskali pomoč pri Zavodu RS za šolstvo. Pojasnjujemo, da nam Zakon o šolski inšpekciji narekuje, da se v primeru, ko je potrebno posebno strokovno znanje (kot je strokovnost ocenjevanja znanja pri posameznem predmetu), opravi dokazovanje z izvedencem. Zakon o splošnem upravnem postopku narekuje izvedbo ustne obravnave ter nazadnje zapisnik po pridobljenem izvedenskem delu z izrečenimi potrebnimi ukrepi.
V zvezi z izjavo g. Pečana, da se Inšpektorat odzove na vse pobude, in da se Zavod RS za šolstvo utaplja zaradi posredovanih jim zahtev po izvedenskem delu, podajamo informacijo: Inšpektorat je od 1. 1. 2018 do 12. 12. 2018 za ugotavljanje dejanskega stanja uporabil institut dokazovanja z izvedencem za posamezna predmetna področja v 5,7 % pobud, medtem ko je za 13,6 % pobud ocenil, da ni razloga za uvedbo postopka.
V zvezi z izvajanjem rednih nadzorov, kar se je večkrat problematiziralo s strani g. Pečana, pojasnjujemo, da je ta podatek enostavno preverljiv na spletni strani našega organa v letnih poročilih. V tem koledarskem letu smo zadnjega izmed 40 nadzorov opravili v tem mesecu. Zaradi odsotnosti inšpektorice je na nadzoru sodeloval tudi glavni inšpektor.
Naše delo je bilo širši javnosti predstavljeno za nestrokovno, ker da naj ne bi imeli strokovnega znanja ali celo primerne izobrazbe. Vsi zaposleni izpolnjujemo zakonske pogoje za delo, kar je bilo zaradi anonimnih prijav večkrat preverjano s strani različnih organov, zato navedbe g. Pečana ne držijo. Med zaposlenimi na Inšpektoratu ni nobenega obramboslovca. Nekateri zaposleni imajo enako izobrazbo kot g. Merc. Podroben seznam s podatki o pridobljeni izobrazbi in delovnimi izkušnjami pred prihodom na to delovno mesto je bil na zahtevo medijev posredovan. Javnost, in tako tudi šole, pa so imeli možnost odziv Inšpektorata prebrati na naši spletni strani, kjer je bilo objavljeno obvestilo (v prilogi).
Glede anonimk se je šolski inšpektorat že večkrat in vrsto let resno zavzemal, da bi se to področje reguliralo, da bi se preprečila zloraba pravice do vlaganja pritožbe. A res je. Kadar govorimo o mladih ljudeh in sprejmemo anonimko, da se je npr. neka učiteljica psihično izživljala nad otrokom, četudi ni konkretnejših navedb, preverimo zadevo. In ne glede na predpis, mislimo, da je prav tako.
Zaradi napadalnega medijskega poročanja posamezni inšpektorji prejemajo tudi telefonske klice in elektronska sporočila, da so naslednji, ki bodo izpostavljeni medijskemu linču. Na vaši spletni strani v komentarjih se celo predlaga, da se inšpektorja počaka in pretepe.
Ne glede na medijski linč in zgodbe o hobotnici … bomo svoje delo še naprej opravljali z vso dolžno skrbnostjo in v okviru predpisov, ki nam to dolžnost nalagajo. Mi predpisov ne ustvarjamo, velikokrat pa zaradi opažanj s terena na pravne nesmisle tudi opozarjamo resorno ministrstvo ter jih tudi evidentiramo v svojih letnih poročilih, ki so na voljo na naši spletni strani.
Da bi svoje delo lahko nemoteno opravljali, pa potrebujemo dovolj zdravega družbenega okolja, kamor spada tudi korektno obveščanje javnosti o našem delu. Sporočila, ki smo jih zaznali o medijih, da bi naj bilo naše delo v bodoče drugače organizirano, ne bomo komentirali. Pričakujemo pa, da se vse možne spremembe odvijajo spoštljivo. Ni namreč potrebno, da se nas kot ljudi, strokovnjake in državne uslužbence degradira, zato da se pripravi polje za spremembo.
Zaposleni Inšpektorata RS za šolstvo in šport«
