Piše: Metod Berlec
Z evropskim poslancem, politologom in enim najbolj prepoznavnih predstavnikov Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju tako v Bruslju kot v Ljubljani. Glavni del pogovora pa smo namenili Evropski uniji.
DEMOKRACIJA: Gospod Zver, naj se najprej dotakneva poročila Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki govori o Sloveniji in je nastalo pod vodstvom nizozemske evropske liberalne poslanke Sophie in ‘t Veld. Ali je običajno, da različni evropski odbori vzamejo pod drobnogled posamezne članice EU? Z zadnjo resolucijo se tudi Slovenija postavlja na pranger, kot ste večkrat omenili.
Zver: Evropski parlament opravlja različne misije v članicah in tretjih državah. Samo po sebi to ni nenavadno. Toda pomembno je, kdo obvladuje položaj. EPP (Evropska ljudska stranka, op. a.) je sicer najmočnejša skupina, a v parlamentu nima realne moči, da bi odločala o sestavah misij in vsebin poročil, na podlagi katerih kasneje nastajajo parlamentarne resolucije. Levica, ki je bolje organizirana, postavi na dnevni red, kar hoče. Posledično potrdijo, kar hočejo. V svoji nemoči se v naši skupini vse prevečkrat udinjamo t. i. mainstream politiki, ki je ta hip leva.
Tako je bilo tudi s to nesrečno zgodbo o vladavini prava v Sloveniji, ki jo omenjate. Najprej so oblikovali misijo, nato imeli sporno zaslišanje na odboru in na svojevrsten način ekskomunicirali premierja članice EU, kar je unikat, nato so obiskali Slovenijo, potem pa napisali poročilo, ki je okuženo, saj so pri njegovem nastanku sodelovali nepooblaščeni posamezniki iz slovenskih pisarn v evropskem parlamentu. Na tej podlagi je levica pripravila resolucijo o vladavini prava v Sloveniji in kot taka bo žal slej ko prej izglasovana. Mi smo sicer pripravili svojo, a nam je ni uspelo sprocesirati, kot se temu grdo reče.
Resolucija pa tudi predhodno poročilo je praktično izkupiček slovenskih poslancev Grošlja, Brgleza, Fajonove, Jovove z močno podporo Novakove, ki je glede tega na sestanku politične skupine EPP brezkompromisno napadla predsednika slovenske vlade. Omenjeni ljudje bodo osebno odgovorni, če bo kdaj proti Sloveniji uporabljen pogojevalni mehanizem za črpanje evropskih sredstev in če bo podlaga za to inkriminirana resolucija.
DEMOKRACIJA: Vaša poslanska kolegica, evropska poslanka Romana Tomc, članica delegacije EP, ki je obiskala Slovenijo, je že pred objavo poročila na Twitterju zapisala, da poročilo ni verodostojno. »Mnenja poslancev so bila različna. Vsebino poročila bi morali potrditi vsi člani misije. Kot članica dokumenta DRFMG nisem niti videla, kaj šele da bi ga potrdila,« je zapisala. Po njenih besedah se je poročilo pripravljalo za zaprtimi vrati, »očitno z namenom diskreditiranja slovenske vlade«. Kot je ob tem opozorila, je asistent evropske poslanke in predsednice SD Tanje Fajon na tem poročilu oziroma dokumentu pustil svoje sledi … Kako to komentirate?
Zver: Bolje bi bilo, da v tem projektu sploh ne bi sodelovali.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate vsebino resolucije, ki izraža globoko zaskrbljenost zaradi ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki naj bi spodkopali zaupanje v različne javne institucije in tudi odnose med njimi …
Zver: Vsebina ni na pričakovani strokovni ravni. V prvih različicah so v vsakem odstavku napadali slovensko vlado, češ da je kriva za slabo stanje vladavine prava v Sloveniji. Ko je vlada vprašanji delegiranih evropskih tožilcev in STA rešila, so avtorji zašli v težave, saj sta jim padla glavna stebra, na katerih so gradili celoten konstrukt. V zadnji različici je besedilo nekoliko milejše, a temeljno sporočilo ostaja. Zato nikakor ni sprejemljiva.
DEMOKRACIJA: Kako sicer odmevajo slovenske notranje-politične zgodbe v Bruslju? Kot sem zasledil, je tudi vodja Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu Manfred Weber o resoluciji glede Slovenije dejal, da »gre za notranjepolitično zgodbo, izvoženo na evropski parket«.
Zver: Ja, Weber, ki je pogosto v stikih z Janezom Janšo, razume zadeve. Nekateri najini kolegi pač ne. Imam občutek, da sam ne obvladuje dovolj poslanske skupine, saj ima manjšina levo liberalnih Severnjakov nesorazmeren vpliv na sprejemanje odločitev v skupini. Poleg tega naj še omenim, da je prav neverjetno, da se je v odboru LIBE zbrala skupina levičarjev, od teh več Nizozemcev iz različnih strank. Sedaj družno tolčejo po Sloveniji, še prej po Madžarski in Poljski, pa čeprav imajo Nizozemci resne težave. Spomnimo se samo uboja novinarja in streljanja policistov na demonstrante.
DEMOKRACIJA: Ob tem bi vas vprašal, kako bo na delovanje Evropske unije vplivalo dejstvo, da je bila v Nemčiji pred dnevi potrjena nova levosredinska vlada pod vodstvom Olafa Scholza, ki se je v mladosti navduševal nad marksizmom?
Zver: Ni problem to, da se je v mladosti navduševal nad marksizmom. Marsikdo se je. Težava je v tem, da se je v Nemčiji oblikovala kompozicija levih strank, verjetno tudi pod vplivom neomarksizma, in to v času, ki je zelo negotov, ranljiv. Nemška vlada zaradi gospodarske politike, ki bo temeljila na pretirani zelenitvi, t. i. greeningu, in potrošni sociali, lahko ogrozi razvoj države. Levozelena paradigma je dominantna v državah, v katerih ELS/EPP ne najde pravih razvojnih odgovorov. Nekateri naivno menijo, da je udrihanje po populizmu in suverenistih ter glorificiranje digitalne in zelene perspektive samo po sebi dovolj za zmago na volitvah. Sedaj, ko je že malo pozno, mnogi spoznavajo, da z nemško preobrazbo lahko pričakujemo negativen vpliv na gospodarsko stanje tudi drugje, tudi v Sloveniji. Za začetek se bodo, kjer se še niso, močno podražili energenti. Potem pa vse drugo, vključno s hrano.
DEMOKRACIJA: Ali glede tega pričakujete kakšne geostrateške premike EU v odnosu do drugih velikih svetovnih igralcev, ZDA, Rusije ali recimo Kitajske?
Zver: Geostrateške spremembe so že pred nemškimi volitvami močno oslabile položaj EU. ZDA so se, potem ko so izničile prostotrgovinsko sporazumevanje z EU, preusmerile na azijsko-pacifiško območje, ki v tem smislu zamenjuje dosedanjo evro-atlantsko osrediščenost sveta, če se tako izrazim. Združeno kraljestvo je izbralo »exit«, Rusija pa, odkar ni več naša partnerica, brutalno destabilizira naše zavezništvo. Kitajska na drug način prevzema vajeti na globalni ravni, tudi v nekaterih članicah Unije. Zato moramo takoj povečati odpornost Unije in pokazati tudi trdo moč.
DEMOKRACIJA: G. Zver, živimo v adventnem času, ki naj bi ga zaznamovala mir, sočutje … Toda v evropski javnosti so kot bomba odjeknile »smernice«, ki jih je pripravila evropska komisarka Dallijeva. Zadeva naj bi šla celo tako daleč, da javno sploh ne bi uporabljali besede Božič, krščanstvo ipd., saj naj bi s tem ogrožali druge … Ali ni to prav škandalozno, da se nekateri v evropskih institucijah sramujejo evropskih korenin, pravzaprav temeljev, na katerih je nastala evropska povezava?
Zver: Res je, prav grozljivo je, kam gredo zadeve. Pred leti je prav tako Evropska komisija izdala koledar, v katerem Božič sploh ni bil omenjen. Spomnim se, da smo takrat zahtevali pojasnila. Mislil sem, da je zgodba sporadična. Toda sedaj, ko se je ponovila v še hujši obliki, ugotavljam, da gre za dobro načrtovano zadevo. Uradno te smernice niso bile objavljene, pa vendar so prišle v javnost. Dobro je, da ljudje lahko preberejo, kaj vse evrokrati napišejo. Sporočilo pa je jasno, tj. izničiti versko in kulturno raznolikost in uvesti nekakšen kulturni univerzalizem oziroma kulturni globalizem, ali kot pravijo sami avtorji, versko-kulturno nevtralnost, in to ob nespornem dejstvu, da je islam v Evropi iz leta v leto močnejši, krščanstvo pa slabi.
Zanimivo, da je razvpita Sophie in ‘t Veld – mimogrede, zadnjič je prijatelj hudomušno prevedel njeno ime v Zofko s Polja – podprla »nevtralnost« komisarke in poudarila, da je večina Evropejcev nevernih, kar je vsekakor neresnična trditev.
DEMOKRACIJA: Vrniva se k prejšnji temi. Na to novo zanikanje Božiča se je ostro odzval tudi papež.
Zver: Da, to politično pozicijo je primerjal celo z diktatorstvom, začenši z Napoleonom, nacizmom in s komunizmom. Na zahtevo naše politične skupine imamo v Strasbourgu razpravo na to temo.
DEMOKRACIJA: Opažamo lahko, da se EU v teh težkih časih vse bolj integrira in enoti!
Zver: Ja, to vi še bolje veste, saj se tudi s to tezo ukvarjate v svoji doktorski disertaciji. Zadnje desetletje je v politiki modno govoriti »več Evrope«, kar je bilo nekaj časa celo koristno tudi za nekatere države članice, saj se je nanašalo na nujno modernizacijo zlasti postkomunističnih družb. Evropa je takrat pomenila nekakšno luč, h kateri želimo. Toda kasneje so se stvari marsikje izjalovile. Bruselj je postajal vse močnejši, članice so izgubljale suverenost. To je prizadelo nekatere močnejše države, ki so se začele počasi upirati pretirani regulaciji iz Bruslja.
DEMOKRACIJA: Sta zato Poljska in Madžarska kaznovani? Nekako se človek ne more znebiti občutka, da se jima to, če bi bili to »stari članici« EU in če bi imeli levi, socialistični vladi, ne bi niti približno dogajalo …
Zver: Ta občutek delim z vami. Pa še Slovenijo lahko priključite tej skupini, ki jo obravnavajo z dvojnimi merili. Bomo videli, kaj bo prinesel čas, toda dejstvo je, da bo ta skupina sčasoma postajala vse večja, saj se bodo države članice borile za več avtonomije. Pretirana unifikacija rojeva svoje nasprotje, tako na individualni kot na družbeni ravni. Vse več ljudi išče svoje korenine, svojo zasebno identiteto. Prav tako vsi narodi, ki dajo kaj nase, nenehno oblikujejo svojo identiteto, svojo kulturo. In ključni del kulture je tudi religija, ki močno usmerja naš »Software of Mind«, naše vedenje, dojemanje stvari. Tudi če nismo verni, se vedemo religijskemu kontekstu primerno.
DEMOKRACIJA: Ni torej nevarnosti, da bi tako zlahka izgubili Božič in nasploh krščanstvo, če je tako globoko zasidran v naši kulturi?
Zver: Po eni strani je dobro, da so vrednote, ki so jedro kulture na osebni in kolektivni ravni, močna konstanta in se ne spreminjajo čez noč. Ne moremo pa reči, da se ne spreminjajo. Saj niso zacementirane. Take strukture, ki delujejo s pozicije moči, oblasti, seveda imajo močan vpliv na kulturne spremembe. Tudi komunizem ga je imel, in ga še ima. A ne prevladujočega. Toda če ključni kulturni dejavniki, kot so šola, mediji in oblast delujejo usklajeno, se da marsikaj spremeniti. To bi lahko poimenovali kulturni inženiring. Naj povem, kaj sem doživel pred nekaj dnevi v Bruslju: na poti iz službe preberem reklamni napis na vratih v lokal živilske verige EXKI »Merry whatever and happy always«. Namesto Božič so napisali »karkoli«. Halooo? Ali se vam ne zdi, da so s tem užalili naša najbolj središčna čustva in vrednote, ki so že od otroštva z nami povezane kot nekaj najboljšega in čudovitega? Prav je, da se teh stvari zavedamo vsaj mi, če se že v Bruslju ne.
DEMOKRACIJA: Mnogi menijo, da se politika preveč pomika na levo. Kam nas bo to pripeljalo?
Zver: Res je, živimo čas dominacije levih političnih paradigem. V evropskem parlamentu npr. desna sredina formalno vlada dobri dve desetletji, a zadnja leta hitro stagnira. V EPP smo se oddaljili od Martensovega duha. Martens je predstavljal strpnost, širino in globino. Danes je v naši skupini pobudo prevzelo levo krilo, ki ga sestavljajo v glavnem Skandinavci, ki doma ne uživajo skoraj nikakršne podpore. Pri nas pa so na žalost glasni in slišani.
DEMOKRACIJA: Dostikrat rečemo, da nas Severnjaki ali Zahodnjaki ne razumejo.
Zver: Ja, ampak ne gre le za to. Na Zahodu in Severu imajo svoje probleme. Če kak politik zastopa tradicionalne vrednote, mu grozijo. Zato tam desnica izginja in zato na Zahodu postopoma izgubljajo svojo identiteto. Danes postaja Zahodna Evropa le še skupnost brez lastne istovetnosti, ki se je sicer gradila skozi stoletja. Povejte mi, kaj zaznamuje ali dela danes Nizozemce še Nizozemce, Dance tipične Dance ali Francoze tipične Francoze. Zelo lahek pa je odgovor, če postavite enako vprašanje o Estoncih, Poljakih, Madžarih, Hrvatih in še nekaterih, ki so ohranili svoje kulturne posebnosti in so ponosni nanje.
DEMOKRACIJA: Kako sicer ocenjujete predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, ki se s koncem decembra izteka? Vemo, da slovenski dominantni mediji skušajo poročati o tem samo negativno. Če pa gre za kakšen dosežek slovenskega predsedovanja to najraje zamolčijo …
Zver: Slovenija je izpolnila skoraj vse, kar si je na začetku predsedovanja zadala. In tega ni bilo malo. Čeprav smo imeli zaposlenih približno trikrat manj ljudi za predsedovanje kot npr. Nemčija, dobro peljemo to zgodbo. Najbolj sem zadovoljen, da smo preprečili nove nezakonite migrantske valove, ki so jih brezvestni tihotapci nameravali sprožiti iz destabiliziranega Afganistana.
DEMOKRACIJA: No, kljub slovenskemu predsedovanju Svetu EU pa je slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše že mesece, pravzaprav že vse od prisege stalna tarča napadov. Kako ocenjujete njeno delo v teh kriznih, epidemičnih časih? Pa destruktivnost opozicije?
Zver: Tako nasilne levice, ki je pripravljena na vse, v Sloveniji še nismo imeli, razen morda v času revolucije; teh paralel je kar nekaj. Vlado pa zato tako ostro napadajo, ker zelo dobro dela, ker je učinkovita. Tudi zelo dobro se odziva na pandemijo in hkrati skrbi, da je gospodarstvo vitalno. To dvoje je težko doseči hkrati, a je Janševa vlada dokazala, da gre. Tudi zato v Evropi uživa ugled.
DEMOKRACIJA: Konec aprila prihodnje leto bodo redne državnozborske volitve. Kako gledate na zdajšnje prerazporejanje političnega prostora, pojav novih političnih strank in napovedi vstopa v politiko tudi nekaterih »novih starih« obrazov?
Zver: Ne smemo pozabiti, da globoka država upravlja z milijardami. Še s tistimi iz Jugoslavije, kot poročajo beograjski viri. Njim ni težko tekmovati v politični kampanji. Toda upam, da se vse več ljudi zaveda, da ni dovolj, da oblast predstavljajo le novi obrazi, ne da bi izkazovali potrebno znanje in izkušnje. Ne znam si predstavljati, da bi kdo iz t. i. opozicije KUL vodil vlado v teh zahtevnih časih. Slovenija potrebuje izkušeno ekipo tudi po volitvah, sicer bo potop. Drži pa, da je še nekaj prostora za kakšno novo stranko ali zvezo strank. Tukaj zlasti mislim na Povežimo Slovenijo.
DEMOKRACIJA: Ali obstaja realno upanje, da bo Slovenija tudi po letu 2022 ostala na pravi poti?
Zver: Slovenija v tem desetletju nujno potrebuje sposobno vlado. V Bruslju nas v tej finančni perspektivi čakajo milijarde evrov, ki jih moramo smotrno porabiti. Lahko doživimo razcvet, lahko pa vse zapravimo in bomo spet odvisni od drugih. Trdno gospodarstvo je zagotovilo, da bo tudi vse drugo uspevalo. Če je naši vladi uspelo v teh težkih časih, verjetno ni težko verjeti, da ji bo tudi v pokriznem obdobju. Ja, parlamentarne volitve bodo usodno krojile prihodnost naroda, tudi v luči žgočih problemov, s katerimi se spopada Evropa v tem trenutku.
Verjamem pa tudi v sposobnost Evropske unije, da bo našla ustrezne odgovore na izzive časa, ki ga živimo.
Biografija
Milan Zver je doktor političnih znanosti, univerzitetni profesor, poslanec v evropskem parlamentu. Pred tremi desetletji se je na povabilo dr. Jožeta Pučnika aktivno vključil v politiko in postal njegov svetovalec. Kasneje se je zaposlil na ministrstvu za obrambo in postal vodja kabineta ministra Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko so odstavili ministra Janšo, se je zaposlil na Mestni občini Ljubljana. Kasneje je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet, državni svet in državni zbor. Bil je tudi minister za šolstvo in šport ter v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2008 predsednik Sveta EU za izobraževanje in šport. Leta 2009 je s SDS zmagal na evropskih volitvah in to ponovil še leta 2014 in 2019. Dva mandata je vodil slovensko delegacijo v Evropski ljudski stranki v evropskem parlamentu. Je avtor znanstvenih monografij, številnih strokovnih knjig in člankov. V EP je stalni poročevalec za najuspešnejši evropski program Erasmus plus in za skrbniške sklade.
