Piše: Domen Mezeg
“Volitve so najbolj osnoven in preprost način, kako lahko sodelujemo pri oblikovanju tega skupnega življenja. Ko gremo na volitve, ne odločamo samo zase, ampak tudi za skupnost, v kateri živimo,” je za naš portal zapisal upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Slovenija bo danes stopila pred pomembno politično preizkušnjo. Volitve prihajajo v času, ko se država sooča z vrsto resnih izzivov. Kritiki aktualne oblasti opozarjajo na vse bolj obremenjen zdravstveni sistem, rast davčnih bremen, zaostrene pogoje za podjetnike ter občutno slabšanje kupne moči prebivalcev. Po nekaterih ocenah je Slovenijo po tem kazalniku že prehitela Hrvaška.
Sedaj je jasno: Logar je Kučanov človek
Na spletnem mestu anti-corruption2026.com so izpostavljene domnevne korupcijske zgodbe, ki naj bi močno obremenjevale vladajoče strukture (nazadnje je portal razkril, da je tudi Anže Logar oziroma stranka Demokrati projekt globoke države – odvetnik Jože Oberstar je izpostavil, da sta Logar in bivši partijski šef Milan Kučan povezana preko vplivnega prostozidarja Otmarja Zorna; Zorn je pred Logarjem podpiral Roberta Goloba).

Hkrati se zaostruje tudi mednarodno okolje: vojna v Ukrajini, napetosti v Iranu in na Bližnjem vzhodu ter negotove gospodarske razmere ustvarjajo občutek, da svet vstopa v obdobje pogostejših kriz. V takšnem ozračju bo odločitev volivcev ključno vplivala na prihodnjo smer države. V ospredju je vprašanje, komu zaupati vodenje v času negotovosti in hitrih sprememb.
Dodatno smo zbrali tudi razmišljanja treh duhovnikov, ki poudarjajo, zakaj je po njihovem mnenju ključno, da državljani v nedeljo oddajo svoj glas (Janeza Juhanta, Jožeta Pluta in Ivana Štuheca). Tokrat objavljamo še komentarje upokojenega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa, duhovnika in pisatelja Branka Cestnika ter župnika župnije Grosuplje (župnik Martin Golob). Vprašali smo jih, zakaj oditi v nedeljo na volitve.
Stres: “To vprašanje se pogosto zastavimo, zlasti v času splošnega nezaupanja v politiko, razočaranja nad politiki ali zaradi občutka, da posameznik ničesar ne more spremeniti.” A če pogledamo globlje, po njegovem postane jasno, da so volitve prvorazreden izraz naše moralne odgovornosti in našega človeškega dostojanstva. Neudeležba pa ni nevtralna; je tiha odločitev in pristajanje, da drugi odločajo o nas namesto nas, opozarja upokojeni nadškof. To pa ni v skladu s človeško zrelostjo in našim dostojanstvom. Zrel človek se zaveda, da je in hoče ostati “svoje sreče kovač”.
“Človek ni bitje, ki bi živelo samo zase. Že antični mislec Aristotel je poudaril, da je človek po svoji naravi bitje skupnosti. Živimo skupaj, drug ob drugem, odvisni drug od drugega. Naše odločitve ne vplivajo le na nas, ampak tudi na druge – na družino, sosede, družbo kot celoto,” v nadaljevanju poudarja Stres. Volitve so po njegovem najbolj osnoven in preprost način, kako lahko sodelujemo pri oblikovanju tega skupnega življenja. Ko gremo na volitve, ne odločamo samo zase, ampak tudi za skupnost, v kateri živimo.
Hkrati so volitve izraz naše svobode, je prepričan Stres. Svoboda pa po njegovem ni pravica, da delamo, kar hočemo, ampak sposobnost, da delamo in izbiramo razumno, preudarno in odgovorno, se pravi z močno zavestjo o tem, kakšne bodo posledice. Če pa se volitev ne udeležimo, pobegnemo iz prostora odgovornosti. Zato so volitve moralno dejanje, ker z njimi prispevamo k temu, kakšna bo družba jutri.

Stres: “V krščanskem pogledu dobi to še globlji pomen. Človek je ustvarjen po Božji podobi, kar pomeni, da je poklican k svobodnemu in odgovornemu delovanju. Pri tem ne more imeti pred očmi samo svojih koristi, ampak koristi vseh, saj smo vsi potniki na isti ladji.”
Po njegovem nismo ustvarjeni za to, da bi drugi pometali z nami, ampak da bi soodločali o samem sebi. Najmanj, kar po lahko za to storimo, je, da gremo na volitve, in da pri tem ne ravnamo po propagandi, ki je v predvolilnem času zelo močna, temveč po svoji pameti in preudarnosti in z mislijo na dobro – ne le lastno, ampak tudi skupno.
Neudeležba na volitvah rezultira v naši sokrivdi za stanje v državi
Če pogledamo z druge strani, lahko neudeležbo razumemo tudi kot opustitev, meni upokojeni nadškof. V krščanski etiki pa se ne sprašujemo samo o tem, kaj smo storili narobe, ampak tudi o tem, česar nismo storili, pa bi lahko. Če imamo možnost prispevati k boljšemu skupnemu življenju in tega iz malomarnosti ali brezbrižnosti ne storimo, nismo izpolnili svoje dolžnosti in smo sokrivi, če življenje v državi ne poteka tako, kot bi moralo.
Mnogi so seveda razočarani nad politiko, posebej še nad praznimi in neizpolnjenimi obljubami, priznava Stres. A ravno to nam po njegovem pove največ, kakšni kandidati zaslužijo našo podporo. Stres: “Tisti, ki držijo besedo, na katere se lahko zanesemo, ki ne lažejo in ne zavajajo. Predvsem pa tisti, ki jim je politika način, kako služijo svojemu narodu in svoji državi, ne pa lahka pot do svojih koristi na račun drugih.”
Glede politike so umestni resni pomisleki, je prepričan upokojeni nadškof. Razočaranj je po njegovem veliko. Toda če se umaknemo, razmer nič ne izboljšamo – prej nasprotno. Če se dobri ljudje umaknejo, prostor zapolnijo drugi. Odgovorna drža zato ni v tem, da se držimo ob strani, ampak da kljub nepopolnosti in težavam ostanemo prisotni in dejavni, je prepričan Stres. “To je aktivno državljanstvo: da se ne prepustimo toku, če vidimo, da gre v napačno smer, ampak pogumno veslamo v pravo.”
Skupnost nam ni usojena, ampak jo soustvarjamo
Volitve so torej način, kako pokažemo, da nam ni vseeno. Da smo pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti, meni Stres. Da razumemo, da skupnost ni nekaj usojenega, česar ni mogoče spremeniti, ampak jo soustvarjamo. Tudi tukaj velja stari rek, ki ga je v zvezi z volitvami rad ponavljal škof Slomšek: “Kakor si boste postlali, tako boste ležali.”
Komentar duhovnika in pisatelja Branka Cestnika:
“Priznam, volil bom pod vtisom prisluškovalne afere, volim bom ne toliko premišljeno kot aktivistično. Zakaj? Ker je vsebina prisluškovanj strašljiva. Po slišanem ni kaj dosti za razmišljati, zdaj moramo voliti zoper korupcijo. Ali korupcija – ali demokracija! Ni druge izbire. Oboje skupaj ne gre. Izbrati moramo politično silo, ki daje največ upov, da bo, ko bo na oblasti, prioritetno reševala problem korupcije.”

Komentar župnije Grosuplje (župnik Martin Golob):
“Ker je to moja državljanska dolžnost.”


