Pred vami je najbolj škandalozno razkritje o poslovanju podjetja R.U.R. in Draga Kosa doslej. Kos, ki je leta 2014 dobil posel pri NLB za od 218 do 250 evrov na uro, je – preden je uradno sklenil pogodbo z NLB – plačeval kriminalista Simona Goluba. Ta je na svoj račun pri Banki Celje po naših informacijah prejel več kot deset tisoč evrov. 1. aprila 2013 je registriral s.p. – Finančno svetovanje in usposabljanje, Simon Golub, s.p., potem pa je 3. aprila umrl. Mediji so poročali, da naj bi padel z lestve.
Ko je Golub umrl, je bil policist v suspenzu, ki ga je doletel, ker je bil osumljen prejemanja podkupnine. Suspendiran je bil od sredine januarja leta 2013, ko se je kot vodja oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja na Generalni policijski upravi znašel v primežu svojih kolegov, ki so v njegovih službenih prostorih opravili hišno preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Golubove grehe je razkrival štajerski dnevnik Večer, ki je pisal, da naj bi Golub v zameno za denarno nagrado nekatere osumljence “obvaroval” pred zaslišanji svojih kolegov, med drugim tako, da naj bi določene obremenjujoče dokumente zadržal in “spravil v predal”.
Usodno cvetlično korito
Zadeva nikoli ni dobila epiloga, saj je Golub v nesreči umrl le dan pred zaslišanjem za očitano mu kaznivo dejanje. Mediji so takrat poročali o smrti v nenavadnih okoliščinah na območju Šmartnega v Rožni dolini. Pri starejši hiši, preurejeni v počitniško hišico, naj bi se nahajal sam, odšel naj bi popravljat streho. Ko ga do večera ni bilo domov, so svojci obvestili policiste. Njihova preiskava je bila sklenjena z ugotovitvami, da je Golub, ki je delal sam, med popravilom padel kakšne štiri metre v globino in na kraju dogodka umrl. Novinar Sven Berdon je v Dnevniku poročal, da naj bi bilo za Goluba usodno cvetlično korito, pisal je: “Pri padcu z glavo nesrečno zadel v cvetlično korito, kar je bilo verjetno usodno.” Berdon je kot novinar sicer pokrival zadevo Patria, leta 2016 pa je postal piarovec sodnika iz tega postopka Branka Masleše na vrhovnem sodišču.
Farrokhzadeh v Golubovem predalu
Da so bili v Golubovem predalu spravljeni dokumenti o pranju iranskega denarja v NLB, šlo je za zadevo Iranca Iraja Farrokhzadeha, je postalo jasno junija 2017 na seji preiskovalne komisije o sumu zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ko je predsednik komisije Anže Logar med zaslišanjem nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja vprašal, ali drži navedba, da je kriminalist Golub dokumente o ugotovljenih hudih kršitvah v banki NLB, med drugim tudi v zadevi “Farrokhzadeh”, namerno zadržal v svojem predalu, dan pred zaslišanjem zaradi domnevnega prejemanja podkupnine leta 2013 pa je padel z lestve in se ubil. Plausteiner je izjavil, da je sum pranja denarja prijavil na policijo, in sicer osebi, ki je bila takrat zadolžena za sprejemanje obvestil za pranje denarja, torej vodji oddelka za finančno kriminaliteto. “Takrat je bil takšen dogovor, da se to pošlje njemu osebno,” je na zaslišanju poudaril Plausteiner, ki pa je priznal, da Golub nikoli ni vzpostavil stika z njim.
Vodil preiskavo proti Šrotu in Bavčarju
V medijih se je Golub znašel sicer že leta 2009, ko je vodil preiskavo proti Bojanu Šrotu in Igorju Bavčarju. Skupino za preiskovanje kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete sta takrat po poročanju Financ zaradi slabega vodenja zapustila dva kriminalista, ki sta delala na zadevi Šrot. Prvi, Bojan Bratkovič, je odšel v Gorenje na Dunaj za notranjega revizorja, Aleš Černivec pa na protikorupcijsko komisijo. Katere predsednik je bil tedaj Drago Kos.
Dosje bomo nadaljevali z razkritji sodelavcev podjetja R.U.R., ki mu je državna NLB plačevala tudi po 250 evrov na uro: od lovskega inšpektorja do vahabita, ki je napadel ministra.
Andrej Žitnik/Nova24TV
