Občina Vrhnika se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 56. mesto. Statistični podatki za leto 2014 kažejo, da je imela občina 16.650 prebivalcev, s tem pa se je med slovenskimi občinami uvrstila na 28. mesto.
Med prebivalci občine je bilo število najmlajših, kar je značilnost le redkih slovenskih občin, večje od števila najstarejših. V občini deluje šest vrtcev, leta 2014 jih je obiskovalo 862 otrok, v vrhniških osnovnih šolah pa se je izobraževalo približno 1420 učencev. Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,6 odstotka registriranih brezposelnih oseb, kar je manj od povprečja v državi, ki je 13,1-odstotno. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 12 odstotkov nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji.
Opozarjal na nesrečo
Občina Vrhnika je znana kot spalno naselje, saj je zaradi bližine prestolnice priljubljena izbira priseljencev, ki si želijo ohraniti bližino mesta, pa vendar imeti večji stik z naravo. A vrhniško naravo je lani dodobra ogrozila največja kemična nesreča v Sloveniji v podjetju Kemis. Občinski svetnik Slovenske demokratske stranke (SDS) Daniel Cukjati, ki se na letošnjih lokalnih volitvah podaja tudi v župansko tekmo, je že pred požarom opozarjal, da širitev takšne dejavnosti na takšnem območju kliče po nesreči in do nje je na žalost prišlo. Cukjati je prepričan, da zaradi profesionalnega ukrepanja vrhniških prostovoljnih gasilcev ni prišlo še do hujše katastrofe. Si pa želi, da je bila nesreča v poduk tudi pristojnim službam, ki v vrhniškem primeru nikakor niso ravnale, kot bi morale. »Zaradi zavajanja državnih organov in vodstva podjetja ne morem zaupati izrečenim obljubam, da se bo odslej vse delalo po pravilih. V prihodnosti ne vidim Kemisa na Vrhniki,« je jasen sogovornik.
Konkurenca iz komunalnega lobija
Občino Vrhnika v prihodnjih letih čakajo tudi številni drugi izzivi, s katerimi se bo poskušal soočiti tudi Cukjati. Za župana Občine Vrhnika kandidirajo trije. Z 39 leti je najmlajši prav Cukjati, oče sedmih otrok, po izobrazbi profesor športne vzgoje, ki pa ima pa že vrsto izkušenj v občinskem svetu. Dvanajst let je namreč sodeloval kot aktiven opozicijski svetnik pod županovanjem dveh županov. V teh letih je dobro spoznal delo občinskega sveta, župana in občinske uprave. Poleg aktivnega dela v občinskem svetu je zaposlen na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki pokriva področje kulture, športa in turizma v občini. Je tudi član sveta Zdravstvenega doma Vrhnika, Osnovne šole Antona Martina Slomška, upravnega odbora kluba itd. Pred leti je sodeloval pri ustanavljanju skavtske organizacije, več športnih društev in nekdaj aktivnega mladinskega centra. Vse te izkušnje in želja za kraj narediti nekaj dobrega, so mu pomagale pri odločitvi za vložitev kandidature za župana. Povezovalno držo in dober program za prihodnost kraja so prepoznali tudi ljudje in ga podprli s podpisi podpore. Čeprav nekateri favorizirajo kandidata Petra Gabrovška, ki ga podpira tudi dosedanji župan Stojan Jakin, pa se Cukjati konkurence ne boji. »Dosedanji župan izhaja iz tako imenovanega komunalnega lobija, ki je zelo znan po smradu na Vrhniki in požaru v Kemisu. Tudi njegov kandidat izhaja iz podjetja, ki se ukvarja s predelavo smeti. Ne vem, ali si občani znova želijo nekoga, ki izhaja iz tovrstnega gospodarstva,« pravi Cukjati. Že to, da so Cukjatija javno podprli v Stranki modernega centra (SMC), lokalni listi ZALAJF, Novi Sloveniji in SDS, pove, da si ljudje želijo povezovanja. »Ni pomembno, iz katere stranke izhajaš, temveč kaj si v preteklosti naredil in kakšne načrte imaš,« ugotavlja županski kandidat. Poleg strank in liste so ga s podpisi podpore podrli predvsem mladi, športniki in obrtniki.
Drugi brez strategije
Pri svojem delu v lokalni skupnosti je Cukjati spoznal veliko občanov, njihove ideje in potrebe. Se torej v občini niso zgodile spremembe, ki si jih je kot svetnik želel? »Opažam,« pravi Cukjati, »da Vrhnika nima dolgoročne urbanistične strategije in strategije razvoja gospodarstva. Kljub našim pobudam se to v prejšnjih mandatih ni zgodilo.« Moti ga, da se je delalo predvsem stihijsko, brez konkretnih načrtov, kako bo videti Vrhnika čez deset, dvajset let. Kot izjemo navede projekt Čista Ljubljanica in obnovo javnih objektov. »Če pa primerjamo Vrhniko s tem, kakšna je bila pred tridesetimi leti, lahko rečemo, da je nazadovala. Izgubili smo korak z nekoč primerljivimi občinami, kot so na primer Domžale, na področju gospodarstva pa s sosednjo občino Logatec,« ocenjuje sogovorec. Pri tem poudari, da je tudi kot opozicijski svetnik podprl vse projekte, ki so bili razvojno naravnani – vse od graditve šole, zdravstvenega doma, širitve poslovnih con in projekta Čista Ljubljanica ter drugih. »Osebno nisem imel nikoli problema podpreti dobrega projekta,« je jasen in dodaja, da se je največkrat zalomilo pri ceni gradnje in pri prioritetah. Po njegovo je namreč treba najprej vlagati v tiste objekte, infrastrukturo, programe, ki primarno služijo občanom. To je v obrtno cono pod Hruševco ali v nujno potrebno novo športno dvorano za Osnovno šolo Ivana Cankarja in lokalna društva, ne pa v parkirišče v Sinji Gorici, ki naj ne bi služilo nikomur.
Vizija razvoja Vrhnike
Seveda sodijo h kandidaturi tudi obljube, kaj bo v občini pod novim vodstvom drugače. Cukjati pravi, da njegov program temelji na vzporednem razvoju javnih objektov in programov ter gospodarstva. Prepričan je, da sta za kakovostno bivanje potrebna oba segmenta. Tudi na Vrhniki si v prihodnje želijo urejenih obrtno-industrijskih con, obvoznice, turizma itd. V čem pa se Cukjatijev program razlikuje od drugih? »Predvsem v tem, da se bo prioritetno vlagalo v tista področja, ki so namenjena občanom. Za primer povem, da na Zavodu Ivana Cankarja vodimo počitniške programe za osnovnošolske otroke, ki so namenjeni vsem otrokom naše občine v poletnih, zimskih in jesenskih počitnicah ter za vse brezplačni. V tem pogledu smo unikum v Sloveniji,« razlaga Cukjati. V prihodnje si želi, da bi več pozornosti namenili mladini in občanom v tretjem življenjskem obdobju – od organizacije mladinskega in dnevno varstvenega centra do brezplačnih prevozov starostnikov. Prav tako mora Vrhnika izkoristiti potenciale na področju gospodarstva. Kot pravi sogovorec, je povpraševanja po priselitvi podjetij na Vrhniko veliko, mora pa občina ustvariti konkurenčne pogoje za obstoječe in nove investitorje. To bi po njegovem mnenju lahko dosegli predvsem s komunalno ureditvijo obrtne in industrijske cone ter z nižjima komunalnim prispevkom in nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. »Veliko potencialov ima Vrhnika tudi v turizma z ureditvijo najbolj znanih in v preteklosti obiskanih turističnih točk, kot sta poleg Planine tudi Močilnik in Star maln. Zasebnim investitorjem, ki so že izkazali interes, je treba omogočiti investiranje v avtokamp, doživljajski park in drugo turistično ponudbo,« sklene svoje poglede na razvoj vrhniške občine naš sogovorec.
